Vpogled v prijavo za inšpekcijski nadzor + - Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem
- 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj. Datum: 16.09.2007 Številka: 0712-817/2007/2 Kategorije:Uradni postopki --> Kategorije: Uradni postopki Spoštovani, Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju Pooblaščenec) je dne 9.9.2007 prejel vaše e-sporočilo, v katerem prosite za odgovor na sledeče vprašanje: Ali je inšpektor ..., v konkretnem primeru gradbeni inšpektor, dolžan ob inšpekcijskem pregledu, ki je posledica prijave določene osebe, dovoliti vpogled v prijavo, na osnovi katere inšpektor odloča v okviru svojih pristojnosti? Želeli bi vpogledati v vsebino prijave. V nadaljevanju vam na podlagi predstavljenega dejanskega stanja ter na podlagi
- točke prvega odstavka
- člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 86/2004 in 113/2005, 51/2007 – ZUstS-A, 67/2007, v nadaljevanju ZVOP-1)) ter
- člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS št. 113/2005 in 51/2007-ZUstS) posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašimi vprašanji:
- Inšpektor je dolžan varovati tajnost vira podatka in vira drugih informacij, na podlagi katerih opravlja inšpekcijski nadzor.
- Stranka je v inšpekcijskem postopku zgolj zavezanec in je kot tak upravičen vpogledati v vse dokumente zadeve oziroma se lahko seznani z njihovo vsebino – torej tudi z vsebino prijave, vendar pa ne v tistem delu, ki razkriva prijavitelja – vir prijave (delni dostop).
- Informacija javnega značaja je vedno že materializirana, obstoječa oblika informacije, zato je vsak dokument, s katerim inšpektorat razpolaga, potencialno vedno informacija javnega značaja, razen v kolikor je izkazana katera od izjem od prostega dostopa. O b r a z l o ž i t e v:
- DOSTOP DO ZAHTEVANIH PODATKOV Pooblaščenec se osredotoča na konkretni primer, ki ga navajate v dopisu, in pojasnjuje, da lahko podatke, ki jih želite, zahtevate na dva načina: 1.
- ZAKON O DOSTOPU DO INFORMACIJ JAVNEGA ZNAČAJA Zakon o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/2006 – uradno prečiščeno besedilo in 117/2006 – ZDavP-2; v nadaljevanju ZDIJZ) ureja postopek, ki vsakomur omogoča prost dostop do informacij javnega značaja, s katerimi razpolagajo državni organi, organi lokalnih skupnosti, javne agencije, javni skladi in druge osebe javnega prava, nosilci javnih pooblastil in izvajalci javnih služb. Zahtevo za dostop do informacij javnega značaja je potrebno vložiti na tisti prvostopenjski organ, ki z informacijami oz. dokumenti razpolaga. ZDIJZ torej v ničemer ne posega v pravni položaj stranke v postopku, pač pa zadovoljuje potrebo prosilca (vsakogar), ki zahteva konkretno javno informacijo. Pooblaščenec pojasnjuje, da je v skladu z
- členom ZDIJZ naloga Ministrstva za javno upravo med drugim tudi svetovanje drugim organom v zvezi z uporabo določil ZDIJZ, tako da glede določb ZDIJZ za mnenje lahko obrnete na Ministrstvo za javno upravo. 1.
- ZAKON O SPLOŠNEM UPRAVNEM POSTOPKU Želene informacije lahko zahtevate tudi v skladu z Zakonom o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/2006 – uradno prečiščeno besedilo; v nadaljevanju ZUP), ki v
- členu ureja pregled dokumentov, obvestila o poteku postopka in dostop do informacij javnega značaja. Stranke v postopku imajo pravico pregledovati dokumente zadeve in na svoje stroške prepisati ali preslikati potrebne dokumente v fizični ali elektronski obliki. Pregledovanje, prepisovanje in preslikovanje dokumentov nadzoruje določena uradna oseba, ali pa poteka v informacijskem sistemu organa ali v informacijskem sistemu za sprejem vlog, vročanje in obveščanje, v katerem stranka svojo istovetnost dokaže s svojim kvalificiranim potrdilom za elektronski podpisom. To pravico ima tudi vsakdo drug, ki verjetno izkaže, da ima od tega pravno korist. Iz navedenega lahko logično sklepamo, da imajo pravico seznaniti se z dokumenti zadeve stranke postopka (pa tudi njihov zakoniti zastopnik, začasni zastopnik in pooblaščenec) ter stranski udeleženci (ti imajo v postopku enake pravice in dolžnosti kot stranka). Pravica se lahko nanaša samo na pregled dokumentov zadeve, ali pa, če stranka to želi, tudi na prepis oziroma preslikavo omenjenih dokumentov (na strankine stroške). Zakon posebej določa, da se za dokument zadeve, o kateri teče upravni postopek, štejejo tudi podatki iz informatiziranih evidenc ter drugi podatki in zapisi v elektronski obliki. Dokumenti zadeve so torej lahko v fizični ali elektronski obliki. V primeru sklepa o zavrnitvi zahteve za vpogled v želene informacije v skladu z ZUP, Pooblaščenec ni pristojen pritožbeni organ.
- OMEJITVE DOSTOPA DO ZAHTEVANIH INFORMACIJ OZIROMA PODATKOV 2.
- ZAKON O DOSTOPU DO INFORMACIJ JAVNEGA ZNAČAJA Organ lahko v celoti ali delno zavrne zahtevo, če ugotovi, da zahtevani podatek oziroma dokument predstavlja katerokoli v prvem odstavku
- člena ZDIJZ določeno izjemo. Ta taksativno določa enajst izjem, ko lahko organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije. Organ mora javno informacijo prosilcu posredovati, oziroma v primeru obstoja katerekoli izjeme iz
- člena, prosilčevo zahtevo zavrniti z odločbo ali omogočiti vsaj delno dostop. V praksi bodo najbrž najpogostejše izjeme podatki, ki predstavljajo varstvo osebnih podatkov (
- točka), v času teka upravnega postopka pa predvsem podatek, ki je bil pridobljen ali sestavljen zaradi upravnega postopka in bi njegovo razkritje škodovalo njegovi izvedbi (
- točka). Razlogov za zavrnitev prosilčeve zahteve je do zaključka konkretnega upravnega postopka več (zlasti
- točka), po pravnomočnosti konkretnega postopka pa je zavrnitvenih razlogov bistveno manj. Od uradne osebe ZDIJZ namreč pričakuje ustrezno znanje, ki ji omogoča odločanje od primera do primera in s tem dolžnost spoštovanja zakonsko varovanih osebnih podatkov in drugih izjem iz
- člena ZDIJZ. 2.
- ZAKON O VARSTVU OSEBNIH PODATKOV Varstvo osebnih podatkov je na podlagi Ustave Republike Slovenije človekova pravica in temeljna svoboščina opredeljena v
- členu, po katerem je prepovedana uporaba osebnih podatkov v nasprotju z namenom njihovega zbiranja. Zbiranje, obdelovanje, namen uporabe, nadzor in varstvo tajnosti osebnih podatkov pa določa zakon. Sistemski zakon je ZVOP-1, ki določa pravice, obveznosti, načela in ukrepe, s katerimi se preprečujejo neustavni, nezakoniti in neupravičeni posegi v zasebnost in dostojanstvo posameznika pri obdelavi osebnih podatkov. Osebni podatek po določbah ZVOP-1 pomeni katerikoli podatek, ki se nanaša na določeno ali določljivo fizično osebo, torej posameznika, na glede na obliko, v kateri je izražen. Posameznik pa je določena ali določljiva fizična oseba, na katero se nanaša osebni podatek, pri čemer je določljiva, če se jo lahko neposredno ali posredno identificira s pomočjo njenih identifikacijskih številk (npr. EMŠO, davčna številka, številka zdravstvenega zavarovanja, telefonska številka, registrska številka vozila in ne nazadnje pa tudi številka stanovanja), ali s sklicevanjem na dejavnike, ki so značilni za njeno fizično, fiziološko, duševno, ekonomsko, kulturno ali družbeno identiteto (npr. zaposlitev, naslov, funkcijo, položaj ali status v določenem subjektu, ipd.), pri čemer način identifikacije ne povzroča velikih stroškov, nesorazmerno velikega napora ali ne zahteva veliko časa. Obdelava osebnih podatkov je definirana kot kakršnokoli delovanje ali niz delovanj, ki se izvaja v zvezi z osebnimi podatki, ki so avtomatizirano obdelani ali ki so pri ročni obdelavi del zbirke osebnih podatkov ali so namenjeni vključitvi v zbirko osebnih podatkov, zlasti zbiranje, pridobivanje, vpis, urejanje, shranjevanje, prilagajanje ali spreminjanje, priklicanje, vpogled, uporaba, sporočanje in podobno. 2.2.
- ZDIJZ ZVOP-1 torej določa definicijo (varovanih) osebnih podatkov, ki so v skladu s
- točko
- člena ZDIJZ izjema od prostega dostopa. Uradna oseba jih je dolžna v postopku po ZDIJZ izločiti iz dokumenta ter prosilca seznaniti z vsebino preostalega dela dokumenta. 2.2.
- ZUP V primeru, da zahtevate seznanitev v skladu z ZUP (če ste torej stranka v postopku ali izkažete pravni interes, ta pot je v takšnem primeru celo bolj primerna) pa lahko pregledujete dokumente zadeve, to pomeni, da ni izjem v skladu z ZVOP-1, je pa potrebno v inšpekcijskem postopku upoštevati še Zakon o inšpekcijskem nadzoru, kot sledi v nadaljevanju. 2.
- ZAKON O INŠPEKCIJSKEM NADZORU V konkretnem primeru moramo upoštevati še in predvsem Zakon o inšpekcijskem nadzoru (Uradni list RS, št. 43/2007, v nadaljevanju ZIN), ki ureja splošna načela inšpekcijskega nadzora, organizacijo inšpekcij, položaj, pravice in dolžnosti inšpektorjev, pooblastila inšpektorjev, postopek inšpekcijskega nadzora, inšpekcijske ukrepe in druga vprašanja, povezana z inšpekcijskim nadzorom (
- člen). Glede vseh postopkovnih vprašanj, ki niso urejena v ZIN ali v posebnem zakonu, se uporablja ZUP. Glede varovanja tajnosti vira prijave pa ZIN kot lex speciallis v
- členu določa, da je inšpektor dolžan varovati tajnost vira podatka in vira drugih informacij, na podlagi katerih opravlja inšpekcijski nadzor. V kolikor ste torej v konkretnem inšpekcijskem postopku v položaju zavezanca, ste torej po določbah ZIN stranka v postopku, zato imate pravico do pregledovanja spisa, razen v tistem delu, ki inšpektorju nalaga varovanje tajnosti vira prijave (podatka, informacij). Lepo vas pozdravljamo, Informacijski pooblaščenec: Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav., pooblaščenka O NAS Informacijski pooblaščenec Dunajska cesta 22 1000 Ljubljana, Slovenija Zemljevid (vir: najdi.si) Telefon: 01 230 97 30 Poštni in varni e-predal: gp.ip(at)ip-rs.si Odgovorna oseba za informacije za medije: dr. Jelena Virant Burnik. Kontakt za medije: Barbara Repovš, mediji@ip-rs.si ali 01 230 97 30 Prijava kršitev (Navodila in obrazci) URADNE URE PON - PET 9.00 - 12.00 POVEZAVE Informacije javnega značaja Priročniki in smernice Obrazci Politika zasebnosti Informacije o obdelavi osebnih podatkov Izjava o dostopnosti Podpora za majhna podjetja Pravice posameznikov Prijava na prejemanje e-novic Informacijski pooblaščenec | 2026