Vpogled v register zaradi preverjanja statusa nevarnega psa - IPRS

Vpogled v register zaradi preverjanja statusa nevarnega psa + - Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem 26. 1. 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj. Datum: 28.11.2022 Številka: 07120-1/2022/428 Kategorije: --> Kategorije: Pridobivanje OP iz zbirk, Razno Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju IP) je po e-pošti prejel vaše zaprosilo za mnenje. Pojasnjujete, da zakonodaja omejuje nevarne pse tako, da morajo v javnosti nositi nagobčnik in so na povodcu. Ko je pes z odločbo razglašen za nevarnega, mora skrbnik/vodnik psa poskrbeti za dodatno varovanje. Tak pes mora biti na javnih mestih na povodcu in opremljen z nagobčnikom, kot to določa zakonodaja. V Centralnem registru hišnih živali je pes označen kot "nevaren pes". Ali ima posamezen pes dodeljen status "nevaren pes", se lahko preveri tudi na Javnem vpogledu v podatke o hišnih živalih, pri čemer je za vpogled potrebno vpisati številko mikročipa psa. Pri tem se vam porajajo naslednja vprašanja: - Na kakšen način lahko v praksi kot občanka (gre namreč za javni vpogled) preverite npr. status sosedovega psa, za katerega veste, da je že ugriznil človeka, oz. žival in ga sprehajajo brez nagobčnika? - Ali gre pri informaciji o številki mikročipa nevarnega psa za informacijo javnega značaja, saj bi bil kdorkoli zaradi nespoštovanja pravnomočne odločbe o nevarnem psu, v resnici ogrožen (nevarnost ponovnega ugriza)? - Kdo in kdaj lahko zaprosi in na koga naj naslovi prošnjo za informacijo o številki mikročipa za tujega psa, za katerega (utemeljeno) domneva, da je nevaren? *** Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju na podlagi 58. člena Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nadaljevanju: Splošna uredba), 7. točke prvega odstavka 49. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07, uradno prečiščeno besedilo in 177/20, v nadaljevanju ZVOP-1) ter 2. člena Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, v nadaljevanju ZInfP) posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašim vprašanjem. IP pojasnjuje, da so podatki, ki se nanašajo na psa, osebni podatki lastnika psa, če je posameznik na njihovi podlagi določljiv. Tako podatki o psu v kombinaciji s podatkom o imenu in priimku njegovega lastnika predstavljajo osebne podatke, če je tak posameznik na podlagi navedenih podatkov določen ali vsaj določljiv. Namen centralnega registra domačih živali in s tem tudi vpisa podatka, da je pes nevaren, je vodenje postopkov in odločanja skladno z Zakonom o zaščiti živali in zakonom, ki ureja veterinarska merila skladnosti in ne v preverjanju ustreznosti ravnanja lastnikov živali s strani občanov. Centralni register hišnih živali ni javni register, nekateri podatki o živali so javni dostopni na podlagi spletne aplikacije. O b r a z l o ž i t e v: Uvodoma poudarjamo, da IP izven postopka inšpekcijskega nadzora oziroma drugega upravnega postopka konkretnih obdelav osebnih podatkov ne more presojati. Uvodoma pojasnjujemo, da skladno s prvo točko 4. člena Splošne uredbe predstavlja osebni podatek katero koli informacijo v zvezi z določenim ali določljivim posameznikom; določljiv posameznik je tisti, ki ga je mogoče neposredno ali posredno določiti, zlasti z navedbo identifikatorja, kot je ime, identifikacijska številka, podatki o lokaciji, spletni identifikator, ali z navedbo enega ali več dejavnikov, ki so značilni za fizično, fiziološko, genetsko, duševno, gospodarsko, kulturno ali družbeno identiteto tega posameznika. IP pojasnjuje, da so podatki, ki se nanašajo na psa, osebni podatki lastnika psa, če je posameznik na njihovi podlagi določljiv. Tako podatki o psu v kombinaciji s podatkom o imenu in priimku njegovega lastnika predstavljajo osebne podatke, če je tak posameznik na podlagi navedenih podatkov določen ali vsaj določljiv. Za zakonito obdelavo osebnih podatkov mora obstajati pravna podlaga skladno s prvim odstavkom 6. člena Splošne uredbe: (

1. a)posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, je privolil v obdelavo njegovih osebnih podatkov v enega ali več določenih namenov; (
2. b)obdelava je potrebna za izvajanje pogodbe, katere pogodbena stranka je posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, ali za izvajanje ukrepov na zahtevo takega posameznika pred sklenitvijo pogodbe; (
3. c)obdelava je potrebna za izpolnitev zakonske obveznosti, ki velja za upravljavca; (
4. d)obdelava je potrebna za zaščito življenjskih interesov posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, ali druge fizične osebe; (
5. e)obdelava je potrebna za opravljanje naloge v javnem interesu ali pri izvajanju javne oblasti, dodeljene upravljavcu; (
6. f)obdelava je potrebna zaradi zakonitih interesov, za katere si prizadeva upravljavec ali tretja oseba, razen kadar nad takimi interesi prevladajo interesi ali temeljne pravice in svoboščine posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, ki zahtevajo varstvo osebnih podatkov, zlasti kadar je posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, otrok. Ob tem opozarjamo, da se točka (
7. f)ne uporablja za obdelavo s strani javnih organov pri opravljanju njihovih nalog. 5.a člen Zakona o zaščiti živali (Uradni list RS, št. 38/13 – uradno prečiščeno besedilo, 21/18 – ZNOrg, 92/20 in 159/21, ZZZiv) določa, da upravni organ, pristojen za veterinarstvo, vodi in vzdržuje centralni register hišnih živali za namen vodenja postopkov in odločanja v skladu s tem zakonom in zakonom, ki ureja veterinarska merila skladnosti. Pooblaščene osebe organov, pooblaščenih veterinarskih organizacij, zavetišč in antirabičnih ambulant dostopajo do centralnega registra hišnih živali v obsegu, ki je potreben za opravljanje nalog po tem zakonu in zakonu, ki ureja veterinarska merila skladnosti. Nadalje določa tudi, da centralni register hišnih živali ni javni register. 11.a člen ZZZiv nadalje določa, kdaj se šteje, da je pes nevaren in določa, da uradni veterinar v inšpekcijskem postopku izda odločbo, da je pes nevaren, in ga v centralnem registru hišnih živali označi za nevarnega. Glede na navedeno, je namen centralnega registra domačih živali in s tem tudi vpisa podatka, da je pes nevaren, vodenje postopkov in odločanja skladno z ZZZiv in zakonom, ki ureja veterinarska merila skladnosti in ne v preverjanju ustreznosti ravnanja lastnikov živali s strani občanov. Upravljavec centralnega registra hišnih živali je torej Uprava RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin. Kot smo poudarili zgoraj, centralni register hišnih živali ni javni register, na povezavi, ki ste jo posredovali, je dostopnih zgolj nekaj podatkov o živali, za katere je zagotovljen spletni dostop na podlagi številke mikročipa živali (»Javni vpogled v podatke o hišnih živalih«). Nadalje pojasnjujemo, da Zakon o dostopu do informacij javnega značaja, (Uradni list RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo, 117/06 – ZDavP-2, 23/14, 50/14, 19/15 – odl. US, 102/15, 7/18 in 141/22, ZDIJZ) ureja postopek, ki vsakomur omogoča prost dostop in ponovno uporabo informacij javnega značaja, s katerimi razpolagajo državni organi, organi lokalnih skupnosti, javne agencije, javni skladi in druge osebe javnega prava, nosilci javnih pooblastil in izvajalci javnih služb. Informacija javnega značaja predstavlja skladno s prvim odstavkom 4. člena ZDIJZ informacijo, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali drugega dokumentarnega gradiva, ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom, ali pridobil od drugih oseb. Za pridobitev informacij javnega značaja pa velja načelo prostega dostopa, kar pomeni, da so informacije javnega značaja prosto dostopne pravnim ali fizičnim osebam. Posebnega pravnega interesa za pridobitev informacij skladno z ZDIJZ prosilcu ni potrebno izkazati. Vsak prosilec ima na svojo zahtevo pravico pridobiti od organa informacijo javnega značaja tako, da jo pridobi na vpogled, ali da pridobi njen prepis, fotokopijo, ali njen elektronski zapis. Organ pa lahko pod določenimi pogoji prosilcu zavrne dostop do informacije javnega značaja (oz. mu zagotovi delni dostop), če se zahteva nanaša na izjeme, ki so določene v 6. členu ZDIJZ, npr. če se zahteva nanaša na osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov. Obstoj morebitnih izjem mora organ presoditi oz. utemeljiti glede na konkretne okoliščine. V zvezi z vašim vprašanjem, ali je številka mikročipa živali informacija javnega značaja najprej poudarjamo, da bi IP lahko konkretno o tej zadevi odločal le tedaj, ko bi odločal kot pritožbeni organ po ZDIJZ, v obliki nezavezujočega mnenja pa se do te zadeve ne sme oz. ne more opredeliti. O konkretni zadevi mora odločiti organ, prosilec pa lahko vloži pritožbo, če je pri organu pisno zahteval dostop do informacij javnega značaja. Izdane odločbe IP v zvezi s pritožbenimi postopki s področja dostopa do informacij javnega značaja so na voljo s pomočjo iskalnika https://www.ip-rs.si/informacije-javnega-zna%C4%8Daja/iskalnik-po-odlo%C4%8Dbah/, npr. odločba št. 090-243/2015 z dne 26. 11. 2015, ko je IP med drugim poudaril, da je organ dolžan prekriti podatek o številki mikročipa psa, saj gre za podatek, ki kaže na lastništvo psa in preko njega na osebne podatke posvojitelja oz. trenutnega imetnika psa. Številka mikročipa v tem primeru torej ni štela za informacijo javnega značaja. Da bi javni vpogled v podatke o hišnih živali služil za namen preverjanja ustreznosti ravnanja lastnikov živali, na način kot predlagate, bi morala biti za to po mnenju IP podana ustrezna pravna podlaga, saj bi pri tem verjetno prišlo do obdelave osebnih podatkov lastnika živali. V zvezi s podatki o številki mikročipa za tujega psa vam predlagamo, da se obrnete na Upravo RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin. V upanju, da vam bodo naši napotki v pomoč, vas lepo pozdravljamo. Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav., informacijska pooblaščenka Pripravila: Barbara Žurej, univ. dipl. prav., svetovalka pooblaščenca za preventivo O NAS Informacijski pooblaščenec Dunajska cesta 22 1000 Ljubljana, Slovenija Zemljevid (vir: najdi.
8. si)Telefon: 01 230 97 30 Poštni in varni e-predal: gp.ip(at)ip-rs.si Odgovorna oseba za informacije za medije: dr. Jelena Virant Burnik. Kontakt za medije: Barbara Repovš, mediji@ip-rs.si ali 01 230 97 30 Prijava kršitev (Navodila in obrazci) URADNE URE PON - PET 9.00 - 12.00 POVEZAVE Informacije javnega značaja Priročniki in smernice Obrazci Politika zasebnosti Informacije o obdelavi osebnih podatkov Izjava o dostopnosti Podpora za majhna podjetja Pravice posameznikov Prijava na prejemanje e-novic Informacijski pooblaščenec | 2026