← Slovenija

Vpogled v seznam članov združenja - IPRS

Vpogled v seznam članov združenja + - Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem

  2. 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj. Datum: 05.07.2016 Številka: 0712-1/2016/1422 Kategorije:Društva, Razno --> Kategorije: Društva, Razno Informacijskemu pooblaščencu (v nadaljevanju IP) ste posredovali zgoraj navedeni dopis, s katerim ste IP zaprosili za razjasnitev morebitnih preprek pri varovanju osebnih podatkov, njihovi objavi in obdelavi. Kot navajate, je ZAPS organiziran kot društvo in skladno z Zakonom o avtorski in sorodnih pravicah (Uradni list RS, št. 16/07-UPB3, s sprem., v nadaljevanju ZASP) opravlja naloge kolektivne organizacije. V svojem statutu javnosti članstva nima urejene, prav tako pa ne razpolaga z osebno privolitvijo vsakega od članov, zato vas zanima, če je lahko sklep skupščine nad voljo posameznika, kot jo opisuje ga. Nataša Pirc Musar v svojem mnenju št. 0712-610/2008/542, v katerem je med drugim navedeno, da se lahko »osebne podatke članov društva obdeluje zgolj na podlagi notranjega dogovora med člani društva na podlagi osebne privolitve vsakega posameznega člana ...«. Del članov je na zadnji skupščini zahteval javno objavo imen članov na ZAMP-ovi spletni strani, v nadaljevanju pa samo pravico člana do vpogleda v seznam drugih članov ZAMP. Ti člani so v razpravi svojo zahtevo utemeljevali s tem, da že na skupščini sprejet sklep pomeni notranji dogovor med člani društva in da osebna privolitev vsakega posameznega člana zato ni potrebna. Soglasno sprejet sklep skupščine se glasi, da imajo člani pravico vpogleda v članstvo, s tem, da se upravni odbor zaveže, da pred tem povpraša informacijsko pooblaščenko, ali sklep skupščine zadostuje kot notranji dogovor med člani, oziroma na kakšen način informacijska pooblaščenka priporoča rešitev tega vprašanja, katerega del je zajet v
  3. členu ZASP, kjer piše: »Kolektivna organizacija mora vsakomur omogočiti vpogled v repertoar avtorskih del in na zahtevo vsakogar dati podatke, pod kakšnimi pogoji upravlja pravice avtorja na določenih delih.« Ker je bilo na zadnji skupščini prisotnih 108 glasov od skupno 691 in ker se zdi vprašanje vpogleda v podatke o članstvu preveč občutljivo, da bi lahko z eno potezo brez poglobljene razprave odločala samo šestina članov, IP prosite za mnenje glede spodaj navedenih vprašanj. Pri tem opozarjate na določbe
  4. (Pravica priznavanja avtorstva) in
  5. (Anonimna in psevdonimna dela) člena ZASP.Ker lahko avtentično razlago posameznih določb zakona daje le Državni zbor, neobvezno pa predlagatelj zakona, vam na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali ter na podlagi
  6. točke prvega odstavka
  7. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/2007-UPB1; v nadaljevanju: ZVOP-1) in
  8. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/2005 in 51/2007–ZUstS-A; v nadaljevanju: ZInfP) posredujemo naše neobvezujoče mnenje v zvezi z vašimi konkretnimi vprašanji.I.IP uvodoma pojasnjuje, da je ZVOP-1 sistemski zakon, s katerim se določajo pravice, obveznosti, načela in ukrepi, s katerimi se preprečujejo neustavni, nezakoniti in neupravičeni posegi v zasebnost in dostojanstvo posameznika pri obdelavi osebnih podatkov. Osebni podatki se v skladu z določbo
  9. člena ZVOP-1, ki določa splošno pravno podlago za obdelavo osebnih podatkov, lahko obdelujejo, če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon, ali če je za obdelavo določenih osebnih podatkov podana osebna privolitev posameznika. Namen obdelave osebnih podatkov mora biti določen v zakonu, v primeru obdelave na podlagi osebne privolitve posameznika pa mora biti le-ta predhodno pisno ali na drug ustrezen način seznanjen z namenom obdelave osebnih podatkov.Po določbi
  10. točke
  11. člena ZVOP-1 je osebni podatek katerikoli podatek, ki se nanaša na posameznika, ne glede na obliko, v kateri je izražen. Posameznik je določena ali določljiva fizična oseba, na katero se nanaša osebni podatek. Fizična oseba je določljiva, če se jo lahko neposredno ali posredno identificira, predvsem s sklicevanjem na identifikacijsko številko, enega ali več dejavnikov, ki so značilni za njeno fizično, fiziološko, duševno, ekonomsko, kulturno ali družbeno identiteto, pri čemer način identifikacije ne povzroča velikih stroškov, nesorazmerno velikega napora ali ne zahteva veliko časa. Obdelava osebnih podatkov v skladu s
  12. točko
  13. člena ZVOP-1 pomeni kakršnokoli delovanje ali niz delovanj, ki se izvaja v zvezi z osebnimi podatki, ki so avtomatizirano obdelani ali ki so pri ročni obdelavi del zbirke osebnih podatkov ali so namenjeni vključitvi v zbirko osebnih podatkov, zlasti zbiranje, pridobivanje, vpis, urejanje, shranjevanje, prilagajanje ali spreminjanje, priklicanje, vpogled, uporaba, razkritje s prenosom, sporočanje, širjenje ali drugo dajanje na razpolago, razvrstitev ali povezovanje, blokiranje, anonimiziranje, izbris ali uničenje; obdelava je lahko ročna ali avtomatizirana (sredstva obdelave).Pravne podlage za obdelavo osebnih podatkov v zasebnem sektorju, kamor po
  14. točki
  15. člena ZVOP-1 sodijo tudi društva, kot je npr. tudi ZAMP, so podrobneje določene v
  16. členu ZVOP-1, ki v prvem odstavku določa, da se osebni podatki v zasebnem sektorju lahko obdelujejo, če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon ali če je za obdelavo določenih osebnih podatkov podana osebna privolitev posameznika. Ne glede na prejšnji odstavek se po drugem odstavku
  17. člena ZVOP-1 lahko v zasebnem sektorju obdelujejo tudi osebni podatki posameznikov, ki so z zasebnim sektorjem sklenili pogodbo ali pa so na podlagi pobude posameznika z njim v fazi pogajanj za sklenitev pogodbe, če je obdelava osebnih podatkov potrebna in primerna za izvedbo pogajanj za sklenitev pogodbe ali za izpolnjevanje pogodbe. Tretji odstavek
  18. člena ZVOP-1 nadalje še določa, da ne glede na prvi odstavek tega člena se lahko v zasebnem sektorju obdelujejo osebni podatki, če je to nujno zaradi uresničevanja zakonitih interesov zasebnega sektorja in ti interesi očitno prevladujejo nad interesi posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki.IP je v zvezi z obdelavo osebnih podatkov v kolektivni avtorski organizaciji že izdal mnenje o tem, ali lahko skupščina kolektivne organizacije, kot najvišji organ sprejme sklep, da se s podatki o prejemkih predstavnikov organov kolektivne organizacije (članov upravnega odbora, odbora za zaščito avtorskih pravic), seznanijo člani kolektivne organizacije. Vprašanje se je nanašalo tako na nadomestilo, ki ga prejmejo iz naslova uveljavljanja avtorskih pravic, kot na prejemke in nadomestila za opravljanje posamezne funkcije v kolektivni organizaciji. IP je v tem svojem mnenju št. 0712-2/2010/1145, z dne
  20. 2010, ki je objavljeno tudi na njegovi spletni strani navedel, da so po njegovem mnenju pravice posameznika v okviru njegovega delovanja znotraj določene organizacije omejene s pravili delovanja organizacije, saj posameznik s svojo včlanitvijo v organizacijo poda osebno privolitev in strinjanje s pravili, na katerih deluje organizacija. V kolikor skupščina organizacije sprejme odločitev, da so podatki o prejemkih predstavnikov organov kolektivne organizacije dostopni članom organizacije, takšna odločitev ni v neskladju z ZVOP-1, vendar pa navedeno ne pomeni, da se lahko navedeni podatki razkrijejo javnosti oz. posameznikom, ki niso člani organizacije.IP se je torej v zgoraj navedenem mnenju postavil na stališče, da so pravice posameznika v okviru njegovega delovanja znotraj določene organizacije omejene s pravili delovanja organizacije, saj posameznik s svojo včlanitvijo v organizacijo poda osebno privolitev in strinjanje s pravili, na katerih deluje organizacija, vendar pa navedeno ne pomeni, da se lahko omenjeni podatki javno objavijo, temveč so, v kolikor je takšna odločitev sprejeta, na zahtevo dostopni članom kolektivne organizacije, javno pa so ti osebni podatki lahko dostopni le ob predhodni privolitvi posameznika, na katerega se nanašajo. Če bi torej posamezni član tako pridobljene podatke javno objavil ali jih razdeljeval komu, ki ni član organizacije, bi storil prekršek po ZVOP-
  21. IP je v tem svojem mnenju še dodal, da bi skupščina kot organ, ki lahko sprejema odločitve v imenu in za račun vseh članov, lahko sprejela tudi sklep, da se določeni osebni podatki članov združenja javno objavijo. V takšnem primeru naj bi odločitev veljala za vse člane, tudi če le ti na skupščini niso bili prisotni. IP je v navedenem mnenju opozoril na določbe
  22. člena Zakona o društvih (Uradni list RS, št. 64/11-UPB2, v nadaljevanju: ZDru-1), kjer je v prvem odstavku določeno, da člani društva ter pooblaščene osebe pravnih oseb, članic društva, sodelujejo pri upravljanju društva neposredno ali posredno po predstavnikih, izvoljenih organih oziroma zastopniku društva na način, določen s temeljnim aktom, drugi odstavek pa nadalje določa, da društvo s temeljnim aktom določi način sodelovanja članov društva iz drugega odstavka prejšnjega člena pri upravljanju društva ter njihove posebne pravice in dolžnosti.Društvo je torej v svojem temeljnem aktu dolžno predpisati in opredeliti namen in cilje, dejavnost ter način svojega delovanja. Posameznik pa lahko postane in ostane član društva le, če se strinja s pogoji, ki so zapisani in določeni s temeljnim aktom, obdelava osebnih podatkov članov društva pa je prav tako dopustna pod pogoji, ki so določeni s temeljnim aktom. IP pri tem poudarja, da mora biti posameznik ob vstopu v društvo seznanjen s temeljnim aktom, s čimer se šteje tudi, da mora biti seznanjen tudi z obdelavo njegovih osebnih podatkov, ki jo društvo izvaja za namene svojih zakonitih dejavnosti. Enako mora biti član društva tekoče seznanjen tudi z vsemi spremembami temeljnega akta.V primeru, ko temeljni akt društva ne določa načina in namena obdelave osebnih podatkov, na splošno velja, da se lahko osebni podatki članov društva ob upoštevanju načela sorazmernosti uporabljajo za namene opravljanja zakonitih dejavnosti društva, zakonitost takšne obdelave pa se lahko presoja tudi z vidika določb tretjega odstavka
  23. člena ZVOP-1, kar pomeni, da je obdelava osebnih podatkov članov društva zakonita v primeru, kadar je le ta nujna za opravljanja takšnih zakonitih dejavnosti društva oz. za uresničevanja takšnih zakonitih interesov društva, ki očitno prevladujejo nad interesi posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki. Pri tem je treba ločiti med obdelavo osebnih podatkov znotraj društva oziroma zveze društev, če se društvo v takšne zveze vključuje, torej obdelavo s strani samih članov, katera je praviloma dovoljena že na podlagi temeljnega akta ali zavezujočih sklepov društva in društvo za to ne potrebuje še posebne osebne privolitve svojih članov, ter obdelavo osebnih podatkov s strani oseb, ki niso člani društva. Osebam, ki niso člani društva ali zveze društev, se lahko osebni podatki članov posredujejo le izjemoma, in sicer takrat,

(1)ko je tako določeno v zakonu,
(2)ko je za to podana osebna privolitev posameznika,
(3)ko je to potrebno za izpolnjevanje pogodbe, ki jo je sklenilo društvo v imenu ali za račun svojih članov, ter
(4)ko je to nujno za uresničevanja takšnih zakonitih interesov društva, ki očitno prevladujejo nad interesi posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki. Ob upoštevanju zgoraj navedenega je mogoče zaključiti, da imajo člani društva na podlagi sklepa skupščine pravico do vpogleda v članstvo pod pogojem, da je bil takšen sklep sprejet v skladu s temeljnim aktom društva in je takšen sklep zavezujoč za vse člane društva. Pri tem velja opozoriti, da mora društvo, tako kot vsak drug upravljavec osebnih podatkov, pri obdelavi osebnih podatkov vedno upoštevati tudi načelo sorazmernosti iz
  1. člena ZVOP-1, s katerim je določeno, da morajo biti osebni podatki, ki se obdelujejo, ustrezni in po obsegu primerni glede na namene, za katere se zbirajo in nadalje obdelujejo. Iz navedenega načela izhaja, da smejo člani društva vpogledati le v tiste osebne podatke ostalih članov, kolikor je to potrebno za dosego namena in ciljev, zaradi katerih je bil takšen sklep sprejet in ki so skladni z nameni, zaradi katerih je bilo društvo ustanovljeno.IP k zgoraj navedenemu še opozarja, da je treba ob upoštevanju načela zakonitosti in poštenosti obdelave osebnih podatkov iz
  2. člena ZVOP-1 v primeru, ko društvo v notranjem aktu ali s sklepom, ki je zavezujoč za vse člane društva, spremeni način in namene obdelave osebnih podatkov, članom društva omogočiti, da se s spremenjenimi pravili seznanijo, še preden se le ta začnejo izvajati. S tem se posameznemu članu omogoči, da lahko v primeru nestrinjanja z novimi pravili obdelave osebnih podatkov, ki so zavezujoča za vse člane društva, izrazi svoje nestrinjanje z novimi pravili, s čimer lahko po eni strani prepreči obdelavo svojih osebnih podatkov na podlagi novih pravil, po drugi strani pa ob nestrinjanju s temi pravili sprejme tudi posledice in sankcije, ki so predvidene za kršenje takšnih pravil.Kar zadeva obdelavo osebnih podatkov s strani društva je treba ločiti še med obdelavo osebnih podatkov članov društva, ki jo lahko društva glede za namene svojega zakonitega delovanja praviloma določajo sama, ter med obdelavo osebnih podatkov, ki jo lahko določenim društvom posredno ali neposredno nalaga poseben zakon, kot je to npr. ZASP, ki v Republiki Sloveniji ureja področje avtorskih pravic. Navedeni zakon v
  3. členu določa, da lahko kolektivna organizacija upravlja avtorske pravice na podlagi pogodbe z avtorjem, določene pravice (
  4. člen ZASP) pa tudi brez pogodbe z avtorjem. V drugem odstavku istega člena pa tudi določa, da dokler je kolektivno upravljanje avtorskih pravic po zakonu ali nalogu avtorja preneseno na kolektivno organizacijo, avtor ne more osebno upravljati teh pravic. Obdelava osebnih podatkov avtorjev, ki jo kolektivna organizacija izvaja zaradi kolektivnega upravljanja avtorskih pravic, mora biti zato skladna z določbami ZAPS, kar pomeni, da kolektivna organizacija v zvezi s kolektivnim upravljanjem avtorskih pravic in s tem povezano obdelavo osebnih podatkov avtorjev ni povsem avtonomna in zato ne sme sprejemati takšnih notranjih pravil in sklepov, ki bi bila neskladna z določbami tega zakona, ter da notranja pravila in sklepi, ki niso skladni z določbami ZAPS, za avtorje ne morejo biti zavezujoči in ne morejo predstavljati pravne podlage za obdelavo njihovih osebnih podatkov. IP po pregledu ZASP ugotavlja, da omenjeni zakon, ki v Republiki Sloveniji ureja področje avtorskih pravic, obdelavo osebnih podatkov v zvezi s kolektivnim upravljanjem avtorskih pravic posebej ureja zgolj v okviru
  5. člena v zvezi z repertoarjem avtorskih del.
  6. člen ZAPS namreč določa, da mora kolektivna organizacija (v opisanem primeru torej ZAMP) vsakomur omogočiti vpogled v repertoar avtorskih del in na zahtevo vsakogar dati podatke, pod kakšnimi pogoji upravlja pravice avtorja na določenih delih, pri čemer pa ZASP nikjer ne določa točnega nabora podatkov, ki jih vsebuje repertoar avtorskih del (iz narave stvari bi izhajalo, da gre za ime avtorja in naslov dela).Sicer pa z vidika določb ZVOP-1 drugih določb glede zbiranja in obdelave osebnih podatkov ZASP nima, kar pomeni, da lahko kolektivna organizacija osebne podatke avtorjev (izven obsega vpogleda v repertoar avtorskih del) obdelujejo le v sledečih primerih:
  7. če je za obdelavo določenih osebnih podatkov podana osebna privolitev posameznika;
  8. če je obdelava določenih osebnih podatkov potrebna in primerna za izpolnjevanje pogodbe, ki sta jo sklenila avtor in kolektivna organizacija ali jo je sklenila kolektivna organizacija v imenu avtorjev ali svojih članov;
  9. če je obdelava določenih osebnih podatkov avtorjev nujna za uresničevanja takšnih zakonitih interesov kolektivne organizacije (društva), ki očitno prevladujejo nad interesi avtorja, na katerega se nanašajo osebni podatki.II.Upoštevajoč zgoraj pojasnjeno IP v nadaljevanju podaja odgovore na vaša konkretna vprašanja.
  10. Je privolitev vsakega člana društva kljub sklepu skupščine še vedno potrebna, ali sklep preglasi individualno privolitev?IP meni, da v primeru sklepa skupščine, ki je bil sprejet na predpisan način in je zavezujoč za vse člane društva, posebna privolitev vsakega člana ni potreba, saj se šteje, da član, ki je s takšnim sklepom seznanjen in mu ne oporeka, sprejema pravila delovanja društva in dovoljuje obdelavo osebnih podatkov v skladu s temi pravili. V primeru, da posamezen član izrecno izrazi nestrinjanje s takšnim sklepom, bi moralo društvo po mnenju IP preprečiti ali počakati z obdelavo osebnih podatkov tega člana na podlagi novo sprejetih pravil, ob tem pa bi lahko zoper takšnega člana uvedlo postopek zaradi kršitve pravil društva. IP še pojasnjuje, da lahko društvo osebne podatke posameznika, ki oporeka novo sprejetemu sklepu ali noveliranim pravilom, s katerim društvo ureja obdelavo osebnih podatkov svojih članov, kljub ugovoru posameznika še vedno obdeluje pod pogojem, če je s sklepom predvidena obdelava osebnih podatkov nujna za uresničevanja takšnih zakonitih interesov društva, ki očitno prevladujejo nad interesi člana, na katerega se osebni podatki nanašajo. V takšnem primeru, to je ob izpolnitvi pogojev iz tretjega odstavka
  11. člena ZVOP-1, se določba tretjega odstavka
  12. člena ZVOP-1 šteje kot neposredna zakonska podlaga za obdelavo osebnih podatkov, zaradi česar društvo ne potrebuje še osebne privolitve posameznika ali kakšne druge pravne podlage iz
  13. člena ZVOP-
  14. Kadar se osebni podatki obdelujejo zgolj na podlagi tretjega odstavka
  15. člena ZVOP-1, lahko posameznik, na katerega se osebni podatki nanašajo, z ugovorom iz tretjega odstavka
  16. člena ZVOP-1 zahteva prenehanje takšne obdelave svojih osebnih podatkov, o čemer mora društvo skladno z določbami drugega odstavka
  17. člena ZVOP-1 odločiti v roku 15 dni. V primeru, da društvo kot upravljavec osebnih podatkov ne ugodi ugovoru posameznika iz tretjega odstavka
  18. člena ZVOP-1, lahko posameznik na podlagi četrtega odstavka
  19. člena ZVOP-1 v sedmih dneh od vročitve takšne odločitve zahteva, da o obdelavi odloči IP, pri čemer takšna zahteva zadrži obdelavo osebnih podatkov, glede katerih je posameznik vložil zahtevo.
  20. Ali možnost vpogleda pomeni avtomatično tudi objavo na spletni strani?Vpogled v osebne podatke je le eno od opravil obdelave osebnih podatkov, ki jih ZVOP-1 v
  21. točki
  22. člena primeroma našteva. Možnost oziroma pravna podlaga za vpogled v osebne podatke tako ne more hkrati avtomatično pomeniti tudi dopustnosti oziroma pravne podlage za kakšno drugo opravilo oz. operacijo obdelave osebnih podatkov, kot je npr. med drugim tudi prepis, posredovanje drugim uporabnikom ali objava osebnih podatkov na spletni strani. Kar se tiče dopustnosti objave osebnih podatkov na spletni strani, je potrebno opozoriti, da objava osebnih podatkov na spletni strani pomeni možnost nadaljnje obdelave osebnih podatkov za kakršne koli namene, zaradi česar je takšna objava praviloma dopustna le v primerih, ko je to v zakonu izrecno določeno ali pa je za to podana izrecna osebna privolitev posameznika, na katerega se osebni podatki nanašajo.
  23. Ali vpogled v članstvo na sedežu društva avtomatično omogoča tudi vse oblike reproduciranja teh podatkov (fotokopiranje, prepisovanje, fotografiranje)?Kot že rečeno, pravica oziroma pravna podlaga za vpogled v osebne podatke članov na sedežu društva avtomatično ne omogoča tudi pravice do reproduciranja teh podatkov.
  24. Je vpogled lahko časovno ali številčno omejen.ZVOP-1 takšne omejitve ne določa.
  25. Ali je dovoljen vpogled le v ime in priimek člana, ali je dovoljeno še kaj več (TRR, davčna, stalni naslov, telefonska številka)?V primeru, da se vpogled opravi na podlagi zakona, zavezujočega sklepa ali temeljnega akta ali osebne privolitve posameznika, bi moral zakon, zavezujoč sklep ali temeljni akt društva skladno z določbami prvega odstavka
  26. člena ZVOP-1 določati tudi vrste osebnih podatkov, v katere se lahko vpogleda, v primeru osebne privolitve posameznika pa bi morale biti vrste osebnih podatkov, ki jih je dovoljeno pregledovati, razvidne iz pisne privolitve posameznika.Kadar vrste osebnih podatkov, ki se jih lahko obdeluje (med opravila obdelave spada tudi vpogled) niso določene v zakonu, v zavezujočem sklepu, v temeljnem aktu društva ali niso razvidne iz osebne privolitve posameznika, ter kadar se obdelava osebnih podatkov v zasebnem sektorju izvaja na podlagi drugega in tretjega odstavka
  27. člena ZVOP-1, je treba pri določanju nabora osebnih podatkov, v katere se lahko vpogleda, upoštevati načelo sorazmernosti iz
  28. člena ZVOP-1, kar pomeni, da je dopustno vpogledati oz. omogočiti vpogled v tiste vrste osebnih podatkov, ki so ustrezni in po obsegu primerni glede na namene, zaradi katerih se takšen vpogled omogoča. Za namene zagotavljanja zakonitih dejavnosti društva ter za namene omogočanja članom, da v okviru društva sodelujejo pri teh dejavnostih ter pri upravljanju in nadzoru nad delovanjem društva, je praviloma dovolj, da se članom omogoči zgolj vpogled v njihova osebna imena ter poleg tega tudi v tiste podatke, ki članu za namene delovanja društva omogočajo komunikacijo z drugimi člani društva, med te podatke pa sodijo predvsem naslov stalnega ali začasnega bivališča, telefonska številka ter naslov elektronske pošte. IP zato meni, da vpogled v podatke, kot so TRR ali davčna številka člana, za zagotavljanje prej navedenih namenov niso potrebni, zaradi česar seznam članstva, v katerega lahko član vpogleda zaradi prej navedenih namenov, takšnih podatkov ne sme vsebovati.IP ob tem še opozarja, da je treba ločiti med zgoraj navedeno pravico članov do vpogleda v seznam članstva in med pravico do vpogleda v repertoar avtorskih del po
  29. členu ZASP, saj gre oz. bi moralo iti pri tem po mnenju IP za dva različna seznama, ki se vodita za različne namene. Vpogled v seznam članov na način, kot je opisan zgoraj, se tako lahko omogoči le članom združenja, medtem ko mora združenje vpogled v repertoar avtorskih del na podlagi
  30. člena ZSAP omogočiti vsakomur, torej tudi osebam, ki niso člani združenja.
  31. Kako pri vpogledu urediti status anonimnih in psevdonimnih avtorjev?ZASP ne določa, v katere vrste osebnih podatkov avtorja iz repertoarja avtorskih del lahko na zahtevo iz
  32. člena ZASP vsakdo vpogleda. IP zato ob upoštevanju načela sorazmernosti meni, da repertoar avtorskih del, v katerega je treba na podlagi
  33. člena ZASP vpogled omogočiti vsakomur, lahko vsebuje le osebno ime in morebiten vzdevek avtorja ter naziv in vrsto njegovih del. V primeru, ko gre za psevdonimnega avtorja, se namesto osebnega imena in morebitnega vzdevka avtorja v takšnem repertoarju vodi le psevdonim avtorja, v primeru anonimnega avtorja pa zgolj zapis, da gre za anonimnega avtorja.
  34. Kako se zaščititi pred zlorabo izkazovanja »dobrega namena« (na primer, da prosilec za vpogled najavi namen uporabe podatkov na primer za namene raziskave, kasneje pa se izkaže, da je podatke uporabil za drug namen, na primer javno blatenje članov)? Prosilca se lahko pred vpogledom v seznam članov ali v repertoar avtorskih del opozori, da lahko osebne podatke, s katerimi se bo seznanil ob vpogledu, uporabi le za določene in zakonite namene ter da bodo v primeru, če bo podatke uporabil za nezakonite namene, zoper njega sproženi ustrezni postopki. Postopki, ki se lahko sprožijo, so odvisni od načina uporabe oziroma zlorabe osebnih podatkov in so lahko npr.:
(1)prijava IP zaradi nezakonite obdelave osebnih podatkov;
(2)vložitev tožbe iz 134. člena Obligacijskega zakonika (Uradni list RS, št. 97/2007-UPB-1; OZ) s predlogom, da sodišče odredi prenehanje dejanja, s katerim se krši nedotakljivost posameznikove osebnosti, osebnega in družinskega življenja ali kakšna druga njegova osebnostna pravica;
(3)vložitev tožbe na podlagi 179. člena OZ, s katero se v primeru, da je z ravnanjem določene osebe prišlo do občutnega posega v posameznikovo zasebnost in je posamezniku zaradi tega nastala škoda, od povzročitelja škode lahko zahteva denarno odškodnino, ter
(4)vložitev zasebne tožbe, s katero se sproži pregon za storitev katerega od kaznivih dejanj zoper čast in dobro ime iz osemnajstega poglavja Kazenskega zakonika (Uradni list RS, št. 50/12-UPB2, s sprem.; KZ-1), kjer so v členih
  1. do
  2. določeni elementi kaznivih dejanj, kot so npr. razžalitev, obrekovanje, žaljiva obdolžitev, opravljanja in očitanje kaznivega dejanja z namenom zaničevanja.Lepo vas pozdravljamo.Informacijski pooblaščenec: Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav. informacijska pooblaščenkaPripravil: Jože Bogataj, namestnik informacijske pooblaščenke O NAS Informacijski pooblaščenec Dunajska cesta 22 1000 Ljubljana, Slovenija Zemljevid (vir: najdi.si) Telefon: 01 230 97 30 Poštni in varni e-predal: gp.ip(at)ip-rs.si Odgovorna oseba za informacije za medije: dr. Jelena Virant Burnik. Kontakt za medije: Barbara Repovš, mediji@ip-rs.si ali 01 230 97 30 Prijava kršitev (Navodila in obrazci) URADNE URE PON - PET 9.00 - 12.00 POVEZAVE Informacije javnega značaja Priročniki in smernice Obrazci Politika zasebnosti Informacije o obdelavi osebnih podatkov Izjava o dostopnosti Podpora za majhna podjetja Pravice posameznikov Prijava na prejemanje e-novic Informacijski pooblaščenec | 2026

🔗 Na uradni vir

Razlaga UI na podlagi uradnega besedila zakona. Okvirna, ne nadomešča pravnega nasveta.