← Slovenija

Vpogled v sinovo redovalnico - IPRS

Vpogled v sinovo redovalnico + - Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem

  2. 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj. Datum: 09.01.2006 Številka: 071-50/2005 Kategorije:Šolstvo --> Kategorije: Šolstvo Na Inšpektorat za varstvo osebnih podatkov (dne 31.12.2005 se je Inšpektorat na podlagi Zakona o Informacijskem pooblaščencu priključil Pooblaščencu za dostop do informacij javnega značaja, UL RS, št. 113/2005) se je dne 20.12.2005 obrnila ____________, stanujoča __________________, ki je od vas zahtevala sledeče informacije (vse vsebujejo osebne podatke):- vpogled v sinovo redovalnico,- kopijo obvestil in spričeval sina,- poročilo oz. obvestilo, če je karkoli narobe s sinom.V vašem dopisu nas prosite za pisno potrdilo, če navedene podatke lahko posredujete materi ___________.Ker lahko avtentično razlago posameznih določb zakona daje le Državni zbor, neobvezno pa predlagatelj zakona, vam na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, v nadaljevanju na podlagi
  3. točke prvega odstavka
  4. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1; UL RS, št. 86/04 in 113/05) ter
  5. in
  6. člena Zakona o informacijskem pooblaščencu (ZInfP; UL RS, št. 113/05) posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašimi vprašanji. Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (UL RS, št. 69/2004, uradno prečiščeno besedilo, v nadaljevanju ZZZDR-UPB1) v
  7. členu določa, da imajo starši pravico in dolžnost, da z neposredno skrbjo, s svojim delom in dejavnostjo zagotavljajo uspešen telesni in duševni razvoj svojih otrok. Zaradi zdrave rasti, skladnega osebnostnega razvoja in usposobitve za samostojno življenje in delo imajo starši pravice in dolžnosti, da skrbijo za življenje, osebnostni razvoj, pravice in koristi svojih mladoletnih otrok. Te pravice in dolžnosti sestavljajo roditeljsko pravico. Pomemben je tudi tretji odstavek tega člena, ki določa, da roditeljska pravica pripada skupaj očetu in materi. Če torej kateremu od staršev roditeljska pravica ni bila odvzeta, mora obema biti omogočeno, da lahko izvajata svoje pravice in dolžnosti. Dejstvo sicer je, da ima tisti roditelj, ki mu je bil otrok dodeljen v vzgojo in varstvo, več pravic in dolžnosti, vendar Pooblaščenec opozarja, da predvsem pri tistih zadevah, ki se tičejo dnevnega dela z otroki, vzgoje in nadzora.
  8. odstavek
  9. člena ZZDR-UPB1 namreč določa, da o vprašanjih dnevnega življenja otroka odloča tisti od staršev, ki ima otroka v varstvu in vzgoji. Argumentum a contrario torej lahko zaključimo, da o ostalih vprašanjih oba starša odločata sporazumno (v skladu s koristjo otroka). Med takšna vprašanja pa sodijo tista, ki bistveno vplivajo na otrokov razvoj. Če se starša, ki ne živita skupaj in nimata oba varstva in vzgoje otroka, sama o tem ne sporazumeta, jima pri sklenitvi sporazuma pomaga center za socialno delo (
  10. odstavek
  11. člena ZZZDR-UPB1).Če se starša tudi ob pomoči centra za socialno delo ne sporazumeta o vprašanjih, ki bistveno vplivajo na otrokov razvoj, odloči o tem na predlog enega ali obeh staršev sodišče v nepravdnem postopku. Predlogu mora biti priloženo dokazilo pristojnega centra za socialno delo, da sta se starša ob njegovi pomoči poskušala sporazumeti o izvrševanju roditeljske pravice.
  12. člen Zakona o socialnem varstvu (UL RS, št. 52/1992 z dopolnitvami in spremembami) določa, da se postopek za uveljavljanje storitev po tem zakonu začne na zahtevo upravičenca ali njegovega zakonitega zastopnika. Kot upravičenca moramo v primerih iz
  13. odstavka
  14. člena ZZZDR-UPB1 šteti roditelja. Ker ustrezne postopke, ki morajo seveda vsi voditi v smer koristi otroka (glej tudi Konvencijo o otrokovih pravicah - UL SFRJ, št. 15/90 - ki se po določbi
  15. člena ustave Republike Slovenije neposredno uporablja), lahko roditelj sproži zgolj na podlagi dejstev, ki dokazujejo, zakaj eden od roditeljev npr. ni zadovoljen z izvajanjem pravic in dolžnosti drugega, kar je ponavadi tudi razlog, da se starša ne moreta sporazumeti o vprašanjih, ki vplivajo na otrokov razvoj. Zato je po mnenju Pooblaščenca vpogled v ocene tudi pravica starša, ki mu roditeljska pravica ni odvzeta, ni pa skrbnik. Pooblaščenec to utemeljuje tudi s tem, da samo o dnevnih vprašanji odloča roditelj, pri katerem otrok živi, splošni uspeh v šoli pa je mnogo več kot samo dnevno vprašanje, saj gre za vprašanje celotne vzgoje otroka. Tu imata oba starša polna upravičenja. Tudi mati otroka, ki v tem primeru ni skrbnica, mora dobiti toliko informacij, da se lahko odloča o tistih vprašanjih, ki so bistvena za otroka.Takšno mnenje Pooblaščenec utemeljuje tudi s
  16. členom ZZZDR-UPB1, ki med drugim določa, da so starši dolžni svoje otroke vzgajati. V
  17. odst. tega člena pa zakon celo izrecno navaja, da so starši dolžni po svojih močeh skrbeti za šolanje in strokovno izobrazbo svojih otrok glede na njihove sposobnosti, nagnjenja in želje. Pooblaščenec opozarja, da zakon tudi v tem členu navaja starše in ne tistega od staršev, ki ima otroka v varstvu in vzgoji. Zakon torej staršem nalaga dolžnost, da skrbita za izobraževanje svojih otrok. Kar po mnenju Pooblaščenca pomeni, da si morata oba starša aktivno prizadevati, da izpolnita zakonsko dolžnost. Zakon staršem nalaga tudi navodilo, da morajo za šolanje in strokovno izobrazbo svojih otrok upoštevati otrokove sposobnosti, nagnjenja in želje. Te morata, v skladu z zgoraj navedenim, upoštevati in ugotavljati oba starša. Kakšne so želje in sposobnosti otroka – predvsem na področju šolanja in strokovne izobrazbe - pa navsezadnje izražajo prav podatki iz šolske redovalnice, spričevalo in obvestila o napredku otroka.Na takšno razmišljanje napotujeta tudi Sodba in sklep Vrhovnega sodišča RS, št. II Ips 438/
  18. To je med drugim zapisalo, da so starši pri izvrševanju roditeljske pravice medsebojno omejeni v obsegu sopravic drugega roditelja. Sodišče je v navedeni sodbi zapisalo tudi, da je treba vse primere, ki se nanašajo na razmerja med starši in otroki, tolmačiti v povezavi s
  19. odst.
  20. člena ZZZDR (Pooblaščenec sicer opozarja, da je sodišče navajalo ZZZDR-C, ki je veljal ob izdaji sodbe, z novelo ZZZDR, UL RS, št. 16/04, pa je zakonodajalec ta člen črtal), po katerem oba starša odločata sporazumno o stvareh, ki bistveno vplivajo na otrokov bodoči razvoj, kar pomeni, da soodloča tudi roditelj, pri katerem otrok ne živi, če sicer izpolnjuje svoje dolžnosti do otroka. Pooblaščenec še enkrat opozarja, da je zakonodajalec omenjeni
  21. člen ZZZDR (UL SRS, št. 15/76) črtal na podlagi sodbe Ustavnega sodišča (v nadaljevanju US), št. U-I-312/00-40 (UL RS, št. 42/2003). To je v navedeni sodbi razveljavilo 3 odstavke od štirih, o ne-razveljavljenem
  22. odst. pa je med drugim zapisalo, da bi v primeru skupne vzgoje in varstva, ko bi otrok živel pri enem od staršev, drugi starš ne mogel izvrševati roditeljske pravice v obsegu, ki zadeva vsakodnevne odločitve o vzgoji in skrbi otroka. Za konkretni primer pa obe sodbi, kljub razveljavljenemu členu, še vedno pomenita dodatno pravno argumentacijo v mnenju Pooblaščenca.Zakon o varstvu osebnih podatkov (UL RS, št. 86/04, v nadaljevanju ZVOP-1) v
  23. členu določa, da se lahko osebni podatki obdelujejo le, če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon ali če je za obdelavo določenih osebnih podatkov podana osebna privolitev posameznika. Kot obdelavo osebnih podatkov ZVOP-1 v
  24. tč.
  25. odst.
  26. člena med drugim določa tudi zbiranje, vpogled in sporočanje.Pooblaščenec meni tudi, da je ZZZDR-UPB1 tista zakonska podlaga, ki ustreza
  27. členu ZVOP-1.Glede na vse zgoraj navedeno je Pooblaščenec sprejel končno mnenje.ZZZDR-UPB1 nudi zakonsko podlago, da lahko tudi tisti starš, pri katerem otrok ni v vzgoji in varstvu, vpogleda v redovalnico, obvestila in sporočila o napredku in stanju svojega otroka v času šolanja.S spoštovanjem,Informacijski pooblaščenecNataša Pirc Musar, univ. dipl. prav.pooblaščenka O NAS Informacijski pooblaščenec Dunajska cesta 22 1000 Ljubljana, Slovenija Zemljevid (vir: najdi.si) Telefon: 01 230 97 30 Poštni in varni e-predal: gp.ip(at)ip-rs.si Odgovorna oseba za informacije za medije: dr. Jelena Virant Burnik. Kontakt za medije: Barbara Repovš, mediji@ip-rs.si ali 01 230 97 30 Prijava kršitev (Navodila in obrazci) URADNE URE PON - PET 9.00 - 12.00 POVEZAVE Informacije javnega značaja Priročniki in smernice Obrazci Politika zasebnosti Informacije o obdelavi osebnih podatkov Izjava o dostopnosti Podpora za majhna podjetja Pravice posameznikov Prijava na prejemanje e-novic Informacijski pooblaščenec | 2026

🔗 Na uradni vir

Razlaga UI na podlagi uradnega besedila zakona. Okvirna, ne nadomešča pravnega nasveta.