← Slovenija

Vpogled v sodne spise - IPRS

Vpogled v sodne spise + - Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem

  2. 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj. Datum: 03.03.2008 Številka: 0712-1004/2007 Kategorije:Sodni postopki --> Kategorije: Sodni postopki Spoštovani, Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju Pooblaščenec) je dne
  4. 2007 prejel vaš dopis, v katerem nas prosite za neobvezno mnenje glede vpogleda v sodne spise vašega organa. V skladu z določbami Zakona o pravdnem postopku in Zakona o kazenskem postopku ter tudi Sodnega reda je sodišče dolžno nuditi strankam, njihovim pooblaščencem, izvedencem, cenilcem, itd. vpoglede v sodne spise, ki se nanašajo na postopke, ki se vodijo pred sodiščem. V zvezi s tem se vam poraja kar nekaj vprašanj (tudi v povezavi z nekaj problematičnimi situacijami ob posameznih primerih vpogledov v spise). Da bi v prihodnje preprečili morebitne kršitve določb Zakona o varstvu osebnih podatkov na eni strani in Zakona o dostopu so informacij javnega značaja na drugi strani, prosite, da podamo mnenje na spodaj navedeni vprašanji. S prošnjo za izdajo našega neformalnega mnenja ste v prilogi poslali tudi obrazec, ki bi ga morebitnim upravičencem vpogleda v spis in vpisnike pred vpogledom dali v podpis. Glede navedenega sprašujete:
  5. Ali je potrebno stranki, njenemu pooblaščencu, izvedencu, tolmaču, skratka vsem upravičenim osebam, ki sodelujejo v postopkih pred sodiščem, pred vpogledom v spis, ki nedvomno vsebuje mnogo osebnih podatkov, ki se ne nanašajo na njih osebno, predhodno v podpis predložiti izjavo o varovanju osebnih podatkov?
  6. Ali vpisniki na posameznih oddelkih, ki vsebujejo podatke o strankah, kot so ime in priimek, naslov, predmet zadeve, ime in priimek pooblaščenca in naslov pooblaščenca, navedba člena kaznivega dejanja, itd. pomenijo osebne podatke v smislu tega, da jih lahko, oziroma jih kot takih ne smete posredovati drugim osebam, razen tistim, ki so zavezane k varovanju osebnih podatkov, oziroma tistim, na katere se ti osebni podatki nanašajo? V nadaljevanju vam na podlagi predstavljenega dejanskega stanja ter na podlagi
  7. točke prvega odstavka
  8. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Ur. l. RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo; v nadaljevanju ZVOP-1-UPB1) ter
  9. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS št. 113/05 in 51/07-ZUstS - A) posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašim vprašanjem: 1.) Ker ZVOP-1-UPB1 kot splošni zakon in področni (procesni) zakoni v smislu
  10. člena ZVOP-1-UPB1, kot so na primer Zakon o pravdnem postopku in Zakon o kazenskem postopku ter tudi Sodni red, ne določajo obveznosti strank, pooblaščencev, izvedencev, tolmačev in drugih upravičenih oseb, ki sodelujejo v postopkih pred sodiščem, da pred vpogledom v spis podpišejo izjavo o varovanju osebnih podatkov, vam tega od navedenih upravičencev do vpogleda v spis tudi ni potrebno zahtevati. Namreč ne glede na navedeno se kazenske določbe ZVOP-1-UPB1 kot splošnega zakona nanašajo na vse pravne subjekte, ki jih predmet pravnega urejanja zadeva. 2.) Izhajajoč iz
  11. člena ZVOP-1-UPB1 je obdelavo osebnih podatkov iz vpisnika oziroma njihovo javno objavo, potrebno presojati z vidika področnih zakonov, kar v obravnavanem vprašanju pomeni z vidika vseh procesnih zakonov, ki karkoli in kadarkoli določajo objavo in s tem javnost obravnavanih podatkov, kot je to na primer določeno tudi z Zakonom o sodiščih (Ur. l. RS, št. 94/07, v nadaljevanju ZS-UPB4), saj ta recimo v 17a. členu določa podroben obseg podatkov, ki se objavijo na oglasni deski sodišča in ki po naravi stvari vsebujejo tudi podatke iz vpisnika. O b r a z l o ž i t e v: Ad
  12. Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju Pooblaščenec) uvodoma poudarja, da je pravica posameznika do seznanitve z lastnimi osebnimi podatki temeljna človekova pravica, določena v
  13. odstavku
  14. člena Ustave Republike Slovenije (Ur. l. RS, št. 23/91 s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju Ustava), ki določa, da ima vsakdo pravico seznaniti se z zbranimi osebnimi podatki, ki se nanašajo nanj, in pravico do sodnega varstva ob njihovi zlorabi. Navedeno je z vidika varstva osebnih podatkov opredeljeno v ZVOP-1-UPB1, ki kot krovni zakon opredeljuje načine in obseg varstva osebnih podatkov v Republiki Sloveniji ter s tem omogoča uresničevanje ustavne pravice varstva osebnih podatkov pri njihovi obdelavi (
  15. člen ZVOP-1-UPB1). ZVOP-1-UPB1 se tako kot splošni zakon nanaša na vse pravne subjekte, ki jih predmet pravnega urejanja zadeva in v
  16. členu glede splošne opredelitve dopustnosti obdelave osebnih podatkov določa, da je obdelava osebnih podatkov mogoča le, če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon, ki določa tudi namen obdelave osebnih podatkov ali če je za obdelavo določenih osebnih podatkov podana osebna privolitev posameznika, ki pa mora biti predhodno pisno ali na drug ustrezen način seznanjen z namenom obdelave osebnih podatkov. Ker ZVOP-1-UPB1 kot splošni zakon in področni (procesni) zakoni v smislu
  17. člena ZVOP-1-UPB1, kot so na primer Zakon o pravdnem postopku in Zakon o kazenskem postopku ter tudi Sodni red, ne določajo obveznosti strank, pooblaščencev, izvedencev, tolmačev in drugih upravičenih oseb, ki sodelujejo v postopkih pred sodiščem, da pred vpogledom v spis podpišejo izjavo o varovanju osebnih podatkov, vam tega od navedenih upravičencev do vpogleda v spis tudi ni potrebno zahtevati. Namreč ne glede na navedeno se kazenske določbe ZVOP-1-UPB1 kot splošnega zakona nanašajo na vse pravne subjekte, ki jih predmet pravnega urejanja zadeva. Ad
  18. ZVOP-1-UPB1 po določilu
  19. člena določa pravice, obveznosti, načela in ukrepe, s katerimi se preprečujejo neustavni, nezakoniti in neupravičeni posegi v zasebnost in dostojanstvo posameznika oziroma posameznice (v nadaljnjem besedilu: posameznik) pri obdelavi osebnih podatkov, pri čemer obdelava osebnih podatkov pomeni kakršnokoli delovanje ali niz delovanj, ki se izvaja v zvezi z osebnimi podatki, ki so avtomatizirano obdelani ali ki so pri ročni obdelavi del zbirke osebnih podatkov ali so namenjeni vključitvi v zbirko osebnih podatkov, zlasti zbiranje, pridobivanje, vpogled, uporaba, razkritje s prenosom, sporočanje, širjenje ali drugo dajanje na razpolago (
  20. točka
  21. člena ZVOP-1-UPB1). Zbirka osebnih podatkov pa je po določilu
  22. točke
  23. člena ZVOP-1-UPB1 vsak strukturiran niz podatkov, ki vsebuje vsaj en osebni podatek, ki je dostopen na podlagi meril, ki omogočajo uporabo ali združevanje podatkov, ne glede na to, ali je niz centraliziran, decentraliziran ali razpršen na funkcionalni ali geografski podlagi; strukturiran niz podatkov je niz podatkov, ki je organiziran na takšen način, da določi ali omogoči določljivost posameznika. Iz zgoraj navedene definicije zbirke osebnih podatkov, kot jo določa
  24. točka
  25. člena ZVOP-1-UPB1, tako izhaja, da zbirko osebnih podatkov predstavlja le strukturiran niz podatkov, za obstoj katerega pa morata biti izpolnjena dva predpogoja: - struktura niza je vnaprej določena, - določitev meril, ki omogočajo uporabo ali združevanje podatkov, ne predstavlja nesorazmernega napora. Ker upoštevajoč določila Sodnega reda napisano velja tudi za vpisnike, kjer je strukturiran niz podatkov praviloma določen vnaprej, saj so osebni podatki posameznikov dostopni na podlagi vnaprej določenih meril (npr. po imenu posameznika), ki omogočajo uporabo osebnih podatkov na takšen način, da je posameznik na njihovi podlagi določen ali določljiv, sodijo v vpisniku navedeni osebni podatki v domet ZVOP1-UPB1, njihova javna objava pa pomeni obdelavo osebnih podatkov, kot to izhaja iz določbe
  26. točke
  27. člena ZVOP-1-UPB
  28. Po določbi
  29. točke
  30. člena ZVOP-1-UPB1 pomeni namreč obdelava osebnih podatkov kakršnokoli delovanje ali niz delovanj, ki se izvaja v zvezi z osebnimi podatki, ki so avtomatizirano obdelani ali ki so pri ročni obdelavi del zbirke osebnih podatkov ali so namenjeni vključitvi v zbirko osebnih podatkov, zlasti zbiranje, pridobivanje, vpis, urejanje, shranjevanje, prilagajanje ali spreminjanje, priklicanje, vpogled, uporaba, razkritje s prenosom, sporočanje, širjenje ali drugo dajanje na razpolago, razvrstitev ali povezovanje, blokiranje, anonimiziranje, izbris ali uničenje – torej tudi njihova javna objava. Izhajajoč iz
  31. člena ZVOP-1-UPB1, navedenega v prvi točki obrazložitve, napisano pomeni, da je obdelavo osebnih podatkov iz vpisnika oziroma njihovo javno objavo potrebno presojati z vidika področnih zakonov, kar v obravnavanem vprašanju pomeni z vidika vseh procesnih zakonov, ki karkoli in kadarkoli določajo objavo in s tem javnost obravnavanih podatkov, kot je to na primer določeno tudi z Zakonom o sodiščih (Ur. l. RS, št. 94/07, v nadaljevanju ZS-UPB4), saj ta recimo v 17a. členu določa podoben obseg podatkov, ki se objavijo na oglasni deski sodišča in ki po naravi stvari vsebujejo tudi podatke iz vpisnika. Poleg napisanega se na primer na oglasni deski sodišča objavijo tudi druga sodna pisanja, za katera tako določa zakon. Ta določba se lahko v smislu Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 73/07, uradno prečiščeno besedilo, v nadaljevanju ZPP-UPB3) nanaša tudi na primere, ko tožeča stranka ne sporoči sodišču spremembe svojega naslova in sodišče v skladu z
  32. odstavkom
  33. člena ZPP-UPB3 odredi, da se naj vse nadaljnje vročitve v pravdi za to stranko opravljajo tako, da se pisanje pritrdi na sodno desko. Takšne okoliščine lahko nastopijo že takoj po vložitvi tožbe, ko sodišče v primeru, da je tožba nepopolna, pozove tožečo stranko, da tožbo popravi. Če vročitev na naslov tožeče stranke, kot je naveden v tožbi, ne uspe, lahko sodišče odredi vročitev vseh pisanj s pritrditvijo na sodno desko. Na sodni deski je lahko pritrjen tako sklep s pozivom na popravo tožbe kot tudi sklep o zavrženju tožbe, ki sledi prvemu sklepu, če tožnik tožbe ne popravi v danem roku. Vsak sklep v skladu s
  34. členom ZPP-UPB3 v povezavi s
  35. členom ZPP-UPB3 pa v uvodu obsega nekaj od obravnavanih osebnih podatkov, ki jih vsebujejo tudi vpisniki. To pomeni, da je posredovanje osebnih podatkov iz vpisnika drugim osebam oziroma njihova javna objava dovoljena, če to v smislu
  36. člena ZVOP1-UPB1 določa področni zakon, kot sta to lahko na primer zgoraj omenjena ZPP-UPB3 in ZS-UPB
  37. V zvezi z navedenim Pooblaščenec le dodaja, da čeprav obravnavani osebni podatki iz vpisnika po določilu
  38. odstavka
  39. člena ZS-UPB4 z vidika Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06, uradno prečiščeno besedilo, ZDIJZ-UPB2) izpolnjujejo tudi vsa merila za informacijo javnega značaja, ki izhajajo iz
  40. člena omenjenega zakona, je potrebno njihovo javnost presojati tudi z vidika
  41. točke
  42. odstavka
  43. člena ZDIJZ-UPB2, skladno s katero se dostop do informacij javnega značaja zavrne, če se zahteva nanaša na osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z ZVOP-1-UPB1, kot to smiselno izhaja tudi iz
  44. odstavka
  45. člena ZS-UPB4 – oziroma je njihova (takojšnja) javnost neposredno z vidika ZDIJZ-UPB2 dovoljena le, če gre za eno izmed absolutnih izjem, določenih v
  46. odstavku
  47. člena ZDIJZ-UPB
  48. Lepo vas pozdravljamo, Informacijski pooblaščenec: Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav., pooblaščenka O NAS Informacijski pooblaščenec Dunajska cesta 22 1000 Ljubljana, Slovenija Zemljevid (vir: najdi.si) Telefon: 01 230 97 30 Poštni in varni e-predal: gp.ip(at)ip-rs.si Odgovorna oseba za informacije za medije: dr. Jelena Virant Burnik. Kontakt za medije: Barbara Repovš, mediji@ip-rs.si ali 01 230 97 30 Prijava kršitev (Navodila in obrazci) URADNE URE PON - PET 9.00 - 12.00 POVEZAVE Informacije javnega značaja Priročniki in smernice Obrazci Politika zasebnosti Informacije o obdelavi osebnih podatkov Izjava o dostopnosti Podpora za majhna podjetja Pravice posameznikov Prijava na prejemanje e-novic Informacijski pooblaščenec | 2026

🔗 Na uradni vir

Razlaga UI na podlagi uradnega besedila zakona. Okvirna, ne nadomešča pravnega nasveta.