Vpogled v spis po ZUP in pravica do seznanitve + - Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem
- 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj. Datum: 22.03.2021 Številka: 07121-1/2021/557 Kategorije:Pravica do seznanitve z lastnimi osebnimi podatki, Uradni postopki --> Kategorije: Uradni postopki, Pravica do seznanitve z lastnimi osebnimi podatki Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju IP) je po e-pošti prejel vaš dopis, v katerem vas zanima razlika med vpogledom v spis po
- členu ZUP in pravico do seznanitve po členu 15 Splošne uredbe o varstvu podatkov. Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju na podlagi
- člena Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne
- aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nadaljevanju: Splošna uredba o varstvu podatkov),
- točke prvega odstavka
- člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07, uradno prečiščeno besedilo, v nadaljevanju ZVOP-1) ter
- člena Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, v nadaljevanju ZInfP) posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašim vprašanjem. IP uvodoma pojasnjuje, da ni pristojen za interpretacijo določb Zakona o splošnem upravnem postopku, ne glede na to vam v nadaljevanju podajamo splošne informacije v zvezi z vašim vprašanjem. Razlika med
- členom Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07, 65/08, 8/10, 82/13 in 175/20 – ZIUOPDVE; v nadaljevanju: ZUP) in členom 15 Splošne uredbe o varstvu podatkov je predvsem v namenu pravic. In sicer navedeni člen ZUP omogoča strankam postopka in osebam, ki izkažejo pravno korist, da pregledujejo dokumente zadeve in lahko na svoje stroške prepišejo ali preslikajo potrebne dokumente v fizični ali elektronski obliki. Strankam oz. osebam, ki imajo pravno korist, se torej omogoči seznanitev z dokumenti, ki se nanašajo na konkretno zadevo. Nadalje pa pregledovanje, prepisovanje in preslikovanje dokumentov nadzoruje določena uradna oseba, ali pa poteka v informacijskem sistemu organa ali v informacijskem sistemu za sprejem vlog, vročanje in obveščanje, v katerem stranka svojo istovetnost dokaže s svojim kvalificiranim potrdilom za elektronski podpis. Pravica do seznanitve z lastnimi osebnimi podatki iz člena 15 Splošne uredbe o varstvu podatkov posamezniku omogoča, da ve, kaj se z njegovimi osebnimi podatki počne. Upravljavec mora posamezniku na njegovo zahtevo posredovati potrditev, ali se v zvezi z njim obdelujejo osebni podatki. Posameznik lahko vpogleda v svoje podatke, lahko pa tudi pridobi brezplačno kopijo podatkov. Poleg tega lahko pridobi tudi naslednje informacije glede obdelave podatkov: namene obdelave (zakaj potrebuje osebne podatke oz. kaj bo z njimi počel), vrste zadevnih osebnih podatkov (katere podatke obdeluje), uporabnike ali kategorije uporabnika, ki so jim bili ali jim bodo razkriti osebni podatki, zlasti uporabnike v tretjih državah ali mednarodnih organizacijah (kdo vse bo do podatkov dostopal), kadar je mogoče, predvideno obdobje hrambe osebnih podatkov ali, če to ni mogoče, merila, ki se uporabijo za določitev tega obdobja (npr. podatke bomo hranili do posameznikovega preklica), obstoj pravice do popravka, izbrisa osebnih podatkov, omejitve obdelave ali obstoja pravice do ugovora taki obdelavi, pravico do vložitve pritožbe pri nadzornem organu, kadar osebni podatki niso bili zbrani neposredno od posameznika, tudi vse razpoložljive informacije v zvezi z virom, kje so jih pridobili, obstoj avtomatiziranega sprejemanja odločitev, vključno z oblikovanjem profilov ter vsaj v takih primerih smiselne informacije o razlogih zanj, kot tudi pomen in predvidene posledice take obdelave za posameznika. Če je obdelovalec osebne podatke prenesel v tretjo državo (izven EU) ali mednarodno organizacijo, mora posameznika obvestiti o ustreznih zaščitnih ukrepih, ki jih je sprejel. Pomembna razlika med pravicama je tudi v tem, da po Splošni uredbi o varstvu podatkov posamezniku ni potrebno nastopati kot stranka v postopku in prav tako mu ni potrebno izkazati pravnega ali drugega interesa za dostop do svojih podatkov. Nadzor nad določbami Splošne uredbe o varstvu podatkov opravlja IP, ki nastopa kot pritožbeni organ v primeru molka ali zavrnitve zahteve za seznanitev z osebnimi podatki s strani upravljavca. Nadzor nad pravilnim izvajanjem ZUP pa opravlja upravna inšpekcija. Poleg tega pravica do seznanitve z osebnimi podatki ni absolutna, ampak lahko zakonodaja posamezne države članice sorazmerno omeji obseg obveznosti upravljavcev in pravic posameznikov, kadar je to potrebno za zagotavljanje: državne varnosti, obrambe ter javne varnosti, preprečevanja, preiskovanja, odkrivanja ali pregona kaznivih dejanj ali izvrševanja kazenskih sankcij, drugih pomembnih ciljev v splošnem javnem interesu Unije ali države članice, zlasti pomembnega gospodarskega ali finančnega interesa Unije ali države članice, vključno z denarnimi, proračunskimi in davčnimi zadevami, javnim zdravjem in socialno varnostjo, varstva neodvisnosti sodstva in sodnega postopka, preprečevanja, preiskovanja, odkrivanja in pregona kršitev etike v zakonsko urejenih poklicih; spremljanja, pregledovanja ali urejanja, povezanega, lahko tudi zgolj občasno, z izvajanjem javne oblasti, varstva posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, ali pravic in svoboščin drugih in uveljavljanja civilnopravnih zahtevkov. IP iz previdnosti še pojasnjuje, da se pri uresničevanju pravice do seznanitve z osebnimi podatki, ki jih policija, državna tožilstva, Uprava RS za probacijo, Uprava RS za izvrševanje kazenskih sankcij in drugi državni organi, ki so zakonsko določeni kot pristojni za področja preprečevanja, preiskovanja, odkrivanja ali pregona kaznivih dejanj ali izvrševanje kazenskih sankcij, obdelujejo za namene izvrševanja teh pristojnosti, ne uporabljajo pravila po Splošni uredbi o varstvu podatkov, temveč pravila, ki jih določata
- in
- člen Zakona o varstvu osebnih podatkov na področju obravnavanja kaznivih dejanj (ZVOPOKD). Več informacij o pravici do seznanitve z lastnimi osebnimi podatki si lahko preberete na straneh: https://www.ip-rs.si/varstvo-osebnih-podatkov/pravice-posameznika/seznanitev-z-lastnimi-osebnimi-podatki/, https://tiodlocas.si/zelim-vedeti-kaj-pocnejo-z-mojimi-podatki/. Katero pravico je najbolje uveljavljati v določeni situaciji, je odvisno od okoliščin konkretnega primera in posameznikovega namena zaradi katerega želi dostopati do podatkov. V kolikor nastopate kot stranka v postopku, bo verjetno bolj smiselno podati zahtevo na podlagi
- člena ZUP, namreč v kolikor bi zahtevali seznanitev z lastnimi osebnimi podatki po Splošni uredbi o varstvu podatkov, vam upravljavec lahko posreduje le vaše osebne podatke in podatke osebe, katere zakoniti zastopnik ste, podatke morebitnih drugih strank pa bi bil dolžan prekriti oz. na drug način onemogočiti vašo seznanitev z njihovimi osebnimi podatkih. Če ne nastopate kot stranka, temveč se želite seznaniti s svojimi podatki ali pridobiti določene informacije glede osebnih podatkov, ki jih obdeluje upravljavec, lahko podate zahtevo po členu 15 Splošne uredbe o varstvu podatkov in upravljavec vam mora omogočiti brezplačen dostop/kopijo do podatkov. IP vam svetuje, da v zahtevi jasno navedete, na kateri podlagi se zahtevate podatke oz. dostop do podatkov. V upanju, da ste dobili odgovor na svoje vprašanje, vas lepo pozdravljamo. Mojca Prelesnik, univ.dipl.prav., informacijska pooblaščenka Pripravila: Neja Domnik, mag. prav., asistentka svetovalca pri IP O NAS Informacijski pooblaščenec Dunajska cesta 22 1000 Ljubljana, Slovenija Zemljevid (vir: najdi.si) Telefon: 01 230 97 30 Poštni in varni e-predal: gp.ip(at)ip-rs.si Odgovorna oseba za informacije za medije: dr. Jelena Virant Burnik. Kontakt za medije: Barbara Repovš, mediji@ip-rs.si ali 01 230 97 30 Prijava kršitev (Navodila in obrazci) URADNE URE PON - PET 9.00 - 12.00 POVEZAVE Informacije javnega značaja Priročniki in smernice Obrazci Politika zasebnosti Informacije o obdelavi osebnih podatkov Izjava o dostopnosti Podpora za majhna podjetja Pravice posameznikov Prijava na prejemanje e-novic Informacijski pooblaščenec | 2026