Vpogled v svoje in otrokove osebne podatke, ki jih obdeluje center za socialno delo - IPRS

Vpogled v svoje in otrokove osebne podatke, ki jih obdeluje center za socialno delo + - Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem

2. 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj. Datum: 15.08.2006 Številka: 0712-83/2006/2 Kategorije:Postopki na centrih za socialno delo --> Kategorije: Postopki na centrih za socialno delo Spoštovani,Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju Pooblaščenec) je dne
4. 2006 prejel vaše e-sporočilo v katerem sprašujete:
5. ali vam je Center za socialno delo (CSD) dolžan omogočiti vpogled v podatke, ki jih ima o vas, nahajajo pa se v spisu, ki pa se vodi za neko drugo osebo ?
6. ali lahko starši oziroma skrbniki zahtevajo vpogled v podatke o svojem otroku oziroma varovancu ?Ker lahko avtentično razlago posameznih določb relevantnih predpisov daje le Državni zbor, neobvezno pa predlagatelj zakona, vam na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, v nadaljevanju na podlagi
7. točke prvega odstavka
8. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 86/04 in 113/05 - ZInfP; v nadaljevanju: ZVOP-1) ter
9. člena Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05; v nadaljevanju: ZInfP) posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašimi vprašanji. Uvodno:Uvodoma je potrebno pojasnilo o relevantni ureditvi v Zakonu o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 86/04 in 113/05 - ZInfP; v nadaljevanju: ZVOP-1), kjer v
10. členu ZVOP-1 najdemo naslednje opredelitve pojmov, ki so pomembni za razumevanje vašega primera:- Osebni podatek pomeni katerikoli podatek, ki se nanaša na določeno ali določljivo fizično osebo, torej posameznika, na glede na obliko, v kateri je izražen. Posameznik pa je določena ali določljiva fizična oseba, na katero se nanaša osebni podatek, pri čemer je določljiva, če se jo lahko neposredno ali posredno identificira s pomočjo njenih identifikacijskih številk (npr. EMŠO, davčna številka, številka zdravstvenega zavarovanja, telefonska številka, registrska številka vozila), ali s sklicevanjem na dejavnike, ki so značilni za njeno fizično, fiziološko, duševno, ekonomsko, kulturno ali družbeno identiteto (npr. zaposlitev, naslov, funkcijo, položaj ali status v določenem subjektu, ipd.), pri čemer način identifikacije ne povzroča velikih stroškov, nesorazmerno velikega napora ali ne zahteva veliko časa; - Obdelava osebnih podatkov je definirana kot kakršnokoli delovanje ali niz delovanj, ki se izvaja v zvezi z osebnimi podatki, ki so avtomatizirano obdelani ali ki so pri ročni obdelavi del zbirke osebnih podatkov ali so namenjeni vključitvi v zbirko osebnih podatkov, zlasti zbiranje, pridobivanje, vpis, urejanje, shranjevanje, prilagajanje ali spreminjanje, priklicanje, vpogled, uporaba, sporočanje in podobno; - Zbirka osebnih podatkov je vsak strukturiran niz podatkov, ki vsebuje vsaj en osebni podatek, ki je dostopen na podlagi meril, ki omogočajo uporabo ali združevanje podatkov, ne glede na to, ali je niz centraliziran, decentraliziran ali razpršen na funkcionalni ali geografski podlagi; strukturiran niz podatkov je niz podatkov, ki je organiziran na takšen način, da določi ali omogoči določljivost posameznika.ZVOP-1 v prvem odstavku
11. člena določa, da se osebni podatki v javnem sektorju (kamor spada tudi CSD) lahko obdelujejo, če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon. Z zakonom se lahko določi, da se določeni osebni podatki obdelujejo le na podlagi osebne privolitve posameznika. Ad. 1:Ker v vašem sporočilu zatrjujete, da se podatki o vas nahajajo v »spisu« (v smislu »zadeve« iz Uredbe o upravnem poslovanju (Uradni list RS, št. 20/05, 106/05 in 30/06) – op. Pooblaščenca), ki se nanaša na neko drugo osebo, je gotovo, da se ti podatki obdelujejo v okviru zbirke podatkov, pri čemer CSD nastopa kot upravljavec. Zaradi navedenega, vam mora CSD, v kolikor gre za vaše lastne osebne podatke, omogočiti vpogled – ne glede na to, kje konkretno se nahajajo.Pri tem vam mora upravljavec omogočiti vpogled na tak način, da se ne boste mogli seznaniti tudi z osebnimi podatki osebe, na katero se nanaša zadevni »spis«. ZVOP-1 v
12. členu ureja pravico posameznika do seznanitve z lastnimi osebnimi podatki. V zvezi s tem mora upravljavec osebnih podatkov posamezniku na njegovo zahtevo med drugim:- omogočiti vpogled v katalog zbirke osebnih podatkov; - potrditi, ali se podatki v zvezi z njim obdelujejo ali ne, in mu omogočiti vpogled v osebne podatke, ki so vsebovani v zbirki osebnih podatkov in se nanašajo nanj, ter njihovo prepisovanje ali kopiranje; - posredovati izpis osebnih podatkov, ki so vsebovani v zbirki osebnih podatkov in se nanašajo nanj, pri čemer se »izpis« razume kot računalniški izpis iz računalniško vodene zbirke podatkov. Če se določeni podatki vnašajo v notranje informatizirane evidence, ki jih vodi CSD, bi potencialno lahko zahtevali tudi obravnavani izpis. Potrebno je opozoriti še na
13. člen ZVOP-1, ki izjemoma dopušča omejitev pravic posameznika iz
14. člena ZVOP-1, kar pa je mogoče storiti le s posebnim zakonom, pri čemer se omejitve lahko določijo samo v obsegu, ki je nujen za dosego namena, zaradi katerega se določa omejitev. Tako je pravice mogoče omejiti iz razlogov varstva suverenosti in obrambe države, varstva nacionalne varnosti in ustavne ureditve države, varnostnih, političnih in gospodarskih interesov države, izvrševanja pristojnosti policije, preprečevanja, razkrivanja, odkrivanja, dokazovanja in pregona kaznivih dejanj in prekrškov, odkrivanja in kaznovanja kršitev etičnih norm za določene poklice, iz monetarnih, proračunskih ali davčnih razlogov, zaradi nadzora nad policijo in varstva posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, ali pravic in svoboščin drugih. Podrobnosti v zvezi s postopkom seznanitve so določene v
15. členu ZVOP-1:- Zahteva iz
16. člena tega zakona se vloži pisno ali ustno na zapisnik pri upravljavcu osebnih podatkov. Zahteva se lahko vloži enkrat na tri mesece, glede obdelave osebnih podatkov po posebnih določbah ZVOP-1 pa enkrat na mesec. - Upravljavec osebnih podatkov mora posamezniku omogočiti vpogled, prepis in kopiranje najkasneje v 15 dneh od dneva, ko je prejel zahtevo, ali ga v istem roku pisno obvestiti o razlogih, zaradi katerih vpogleda, prepisa, kopiranja ali izdaje potrdila ne bo omogočil. - Izpis iz
17. točke
18. člena (glej zgoraj) mora upravljavec osebnih podatkov posredovati posamezniku v 30 dneh od dneva, ko je prejel zahtevo, ali ga v istem roku pisno obvestiti o razlogih, zaradi katerih mu izpisa, seznama, informacij ali pojasnila ne bo posredoval. - Če upravljavec ne ravna v skladu z drugo in tretjo alinejo, se šteje, da je zahteva zavrnjena. - Stroške v zvezi z zahtevo in vpogledom iz
19. člena krije upravljavec zbirke osebnih podatkov. V primeru, da upravljavec seznanitve z lastnimi osebnimi podatki po
20. členu ne omogoči, ima posameznik, na katerega se osebni podatki nanašajo, pravico vložiti pritožbo pri Pooblaščencu po določbi
21. člena ZInfP. Po tem pa je po
22. členu ZVOP-1 zagotovljeno tudi sodno varstvo v upravnem sporu pred upravnim sodiščem.Ad. 2:Zaradi omejenega poznavanja dejanskega stanja in presplošne formulacije vprašanja, ki ste ga postavili, je potrebno pojasniti, da je odgovor na postavljeno vprašanje odvisen od okoliščin konkretnega primera oziroma eventualno posebne ureditve v specialnih zakonih. Zato vam v nadaljevanju podajamo le splošno pojasnilo.Temeljno pravilo je, da lahko pravico do seznanitve z lastnimi osebnimi podatki uveljavlja posameznik sam ali pa jo zanj uveljavlja zakoniti zastopnik (starši ali skrbnik) oziroma zastopnik po pooblastilu.Zastopanje pomeni nastopanje v pravnem prometu (izjavljanje pravno relevantne volje) v imenu in na račun zastopanega oziroma skrb za uresničevanje zastopančevih pravic in dolžnosti ter pravnih koristi. Razlog za potrebo po zastopanju je otrokova poslovna nesposobnost in omejena poslovna sposobnost. Poslovna sposobnost pomeni pravno priznano možnost, da oseba sama vstopa v pravna razmerja (sklepa pravne posle) oziroma sama izjavlja pravno relevantno voljo (t.j. izjava volje ima pravne učinke). Mladoletnik do
23. leta starosti je popolnoma poslovno nesposoben. Z dopolnjenim
24. letom starosti mladoletnik pridobi omejeno poslovno sposobnost, ki omogoča, da mladoletnik lahko sam sklepa pravne posle, če zakon ne določa drugače; za veljavnost teh poslov je potrebna odobritev staršev, če so tako pomembni, da bistveno vplivajo na mladoletnikovo življenje, ali če so takšni, da lahko vplivajo na njegovo življenje tudi po polnoletnosti (
25. člen Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (Uradni list RS, št. 69/04 – uradno prečiščeno besedilo, v nadaljevanju ZZZDR). K zgornjim navedbam je potrebno dodati, da lahko mladoletnik pridobi popolno poslovno sposobnost še pred 18 letom starosti, če sklene zakonsko zvezo ali postane roditelj.Čeprav je izhodišče zgoraj omenjenega temeljnega pravila zastopanje (ZZZDR namreč v prvem odstavku
26. člena določa, da mladoletne otroke zastopajo starši), pa je pravica staršev do seznanitve z osebnimi podatki otroka v nadaljevanju izpeljana iz roditeljske pravice.Utemeljitev in časovne meje uresničevanja pravice staršev do seznanitve z osebnimi podatki otroka:Glede utemeljitve podlage in (otrokove) starostne meje, do katere smejo starši vpogledati v osebne podatke svojih otrok, se je mogoče opreti predvsem na institut roditeljske pravice staršev, kot je ta urejena v ZZZDR.ZZZDR v
27. členu določa, da imajo starši pravico in dolžnost, da z neposredno skrbjo, s svojim delom in dejavnostjo zagotavljajo uspešen telesni in duševni razvoj svojih otrok. Zaradi zdrave rasti, skladnega osebnostnega razvoja in usposobitve za samostojno življenje in delo imajo starši pravice in dolžnosti, da skrbijo za življenje, osebnostni razvoj, pravice in koristi svojih mladoletnih otrok. Te pravice in dolžnosti sestavljajo roditeljsko pravico, kot t.i. dolžnostno upravičenje. Roditeljska pravica preneha s polnoletnostjo otroka, to je, ko dopolni osemnajst let, ali če mladoletnik pred polnoletnostjo sklene zakonsko zvezo. Poleg tega, lahko roditeljsko pravico v posebnih primerih sodišče v nepravdnem postopku, tudi odvzame.Zato je po mnenju Pooblaščenca pravica do seznanitve z osebnimi podatki otroka tudi pravica staršev, katerim roditeljska pravica ni bila odvzeta. Za učinkovito uresničevanje roditeljske pravice je ključnega pomena, da imajo starši možnost seznaniti se s potrebnimi informacijami, na podlagi katerih se lahko odločajo o tistih vprašanjih, ki so bistvenega pomena za otroka, saj lahko le na ta način skrbijo za največje koristi otroka.Takšno mnenje je mogoče nadalje utemeljiti tudi s
28. členom ZZZDR, ki določa, da so starši dolžni svoje otroke preživljati, skrbeti za njihovo življenje in zdravje ter jih vzgajati. V
29. odst. istega člena pa zakon navaja še, da so starši dolžni po svojih močeh skrbeti za šolanje in strokovno izobrazbo svojih otrok glede na njihove sposobnosti, nagnjenja in želje. Zakon torej staršem nalaga dolžnost, da se aktivno prizadevajo za doseganje največjih koristi za svojega otroka.Glede na zgornje stališče je potrebno dodati, da lahko starši pravico do seznanitve z osebnimi podatki otroka uresničujejo tudi po polnoletnosti otroka v primeru, da jim je bila roditeljska pravica skladno z določbami ZZZDR, podaljšana. Zaključek:Na podlagi zgornjih navedb Pooblaščenec zaključuje, da se starši lahko seznanijo z osebnimi podatki svojih otrok, v kolikor in dokler so nosilci roditeljske pravice. Pri tem Pooblaščenec ponovno opozarja na možnost, da lahko posebni zakoni drugače urejajo pravico staršev do seznanitve z osebnimi podatki otrok oziroma drugače urejajo način njenega izvrševanja. Predpostavka obstoja roditeljske pravice daje staršem lastno pravico staršev do seznanitve z osebnimi podatki otroka (to pravico lahko starši izvršujejo poleg otroka), kar pomeni, da ta ni nujno izvedena iz dejstva, da so starši otrokovi zakoniti zastopniki. Če bi starši dostopali do osebnih podatkov otroka zgolj kot zakoniti zastopniki (npr. zaradi zdravstvene nezmožnosti otroka, da bi sam vpogledal v podatke), bi podatke pridobivali za (v imenu in na račun) otroka. Roditeljska pravica je namreč večplastna, ker vsebuje različne pravice in dolžnosti. Ena od pomembnejših (pravic in hkrati dolžnosti) je zakonito zastopanje, ki je kot element roditeljske pravice nujen za njeno izvrševanje. Potrebno je še dodati, da starši pri izvrševanju pravice do seznanitve z osebnimi podatki otroka niso neomejeni. Relativnost obravnavane pravice, ki jo je mogoče utemeljiti z dejstvom, da v določenih življenjskih primerih nekatere otrokove pravice prevladajo nad pravico staršev, izhaja tudi iz
30. odst.
31. čl. Konvencije o otrokovih pravicah (UL SFRJ – MP, št. 15-65/1990, v nadaljevanju: KOP). Ta določa, da noben otrok ne sme biti izpostavljen samovoljnemu ali nezakonitemu vmešavanju v njegovo zasebno življenje (kamor sodi tudi varstvo osebnih podatkov, op. Pooblaščenca), družino, dom ali dopisovanje, niti nezakonitim napadom na njegovo čast in ugled. Ker ima otrok v skladu z
32. odst.
33. KOP pravico do zakonitega varstva proti takšnemu vmešavanju ali napadom, je omenjen »interesni konflikt« v takih primerih mogoče rešiti v korist otroka tudi z neposrednim sklicevanjem na
34. in
35. čl. Evropske konvencije o uresničevanju otrokovih pravic (UL RS – MP, št. 26-82/1999, v nadaljevanju: EKUOP).
36. in
37. čl. EKUOP namreč določata, da so pravosodni organi pooblaščeni, da v postopkih, ki zadevajo otroka, imenujejo posebnega zastopnika, kadar notranje pravo staršem preprečuje zastopati otroka zaradi nasprotja interesov med njimi in otrokom oziroma ima otrok pravico osebno ali prek drugih oseb ali organov za to zaprositi. V povezavi z
38. čl. EKUOP pa se napisano lahko razteza iz postopkov, ki zadevajo otroka pred pravosodnimi organi, tudi na postopke, ki zadevajo otroke pred drugimi organi in na zadeve, ki niso predmet postopkov in zadevajo otroke, kar velja tudi za konkretni primer.Lepo vas pozdravljamo,Informacijski pooblaščenec: Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav.,pooblaščenka O NAS Informacijski pooblaščenec Dunajska cesta 22 1000 Ljubljana, Slovenija Zemljevid (vir: najdi.si) Telefon: 01 230 97 30 Poštni in varni e-predal: gp.ip(at)ip-rs.si Odgovorna oseba za informacije za medije: dr. Jelena Virant Burnik. Kontakt za medije: Barbara Repovš, mediji@ip-rs.si ali 01 230 97 30 Prijava kršitev (Navodila in obrazci) URADNE URE PON - PET 9.00 - 12.00 POVEZAVE Informacije javnega značaja Priročniki in smernice Obrazci Politika zasebnosti Informacije o obdelavi osebnih podatkov Izjava o dostopnosti Podpora za majhna podjetja Pravice posameznikov Prijava na prejemanje e-novic Informacijski pooblaščenec | 2026