← Slovenija

Vpogled v zdr dokumentacijo pri nadzoru kljub izrecni prepovedi pacienta - IPRS

Vpogled v zdr dokumentacijo pri nadzoru kljub izrecni prepovedi pacienta + - Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem

  1. 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj. Datum: 06.07.2010 Številka: 0712-309/2010 Kategorije:Zdravstveni osebni podatki --> Kategorije: Zdravstveni osebni podatki Spoštovani,Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju Pooblaščenec) je
  2. 2010 prejel vaš dopis, v katerem navajate, da Zdravniška zbornica Slovenije (v nadaljevanju: Zbornica) na podlagi Zakona o zdravniški službi (Uradni list RS, št. 72/06-UPB3, 15/08-ZPacP, 58/08, 49/10-Odl.US: U-I-270/08-10; v nadaljevanju: ZZdrS) kot javno pooblastilo izvaja tudi strokovni nadzor s svetovanjem nad delom zdravnikov, svojih članov. Ta nadzor lahko uvede na lastno pobudo ali na pobudo drugih organov ali oseb. V okviru strokovnega nadzora strokovna komisija Zbornice nujno vpogleda tudi v zdravstveno dokumentacijo pacientov, ki jo vodijo zdravniki, nad katerimi se izvaja strokovni nadzor. Pooblaščenec se je v svojem neobvezujočem mnenju št. 0712-178/2010/2 z dne
  3. 2010 postavil na stališče, da ni sporno, da je zbornica v skladu z
  4. členom Zakona o varstvu osebnih podatkov upravičena vpogledati v zdravstveno dokumentacijo, saj se smejo na podlagi določila tega člena osebni podatki obdelovati za namene, določene z zakonom, ali na podlagi osebne privolitve posameznika, na katerega se nanašajo. Sprašujete pa se, kako ravnati v primeru, ko sicer obstaja zakonska podlaga Zbornice za vpogled v zdravstveno dokumentacijo konkretnega pacienta, pri katerem je bil opravljen domnevno sporen poseg, vendar pa je pacient Zbornici podal izrecno pisno prepoved vpogleda v njegove osebne podatke. Dodatno pojasnjujete, da je bil konkretni pacient prvotno prijavitelj spornega dogodka, zaradi katerega je bila sprejeta odločitev o izvedbi strokovnega nadzora, vendar je prijavo kasneje umaknil. Pooblaščenca prosite za mnenje o tem, ali je Zbornica upravičena vztrajati pri izvedbi strokovnega nadzora (za katerega meni, da je potreben zaradi ugotovitve oziroma izločitve morebitne strokovne napake) kljub izrecnemu nasprotovanju pacienta, pri katerem je bil opravljen poseg, ali je dolžna spoštovati pacientovo – prijaviteljevo voljo. Avtentično razlago posameznih določb zakona daje le Državni zbor, neobvezno pa predlagatelj zakona, zato vam na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, v nadaljevanju na podlagi
  5. tč.
  6. odst.
  7. čl. Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07, uradno prečiščeno besedilo, v nadaljevanju ZVOP-1) ter
  8. čl. Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), posredujemo naše neobvezujoče mnenje v zvezi z vašim vprašanjem. Pooblaščenec pojasnjuje, da ni pristojen za dajanje mnenja v zvezi s tem, kdaj je Zbornica upravičena oziroma dolžna vztrajati pri izvedbi strokovnega nadzora, uvedenega na podlagi prijave pacienta. V okviru izvajanja strokovnega nadzora je nadzorna komisija upravičena do vpogleda v zdravstveno dokumentacijo pacientov, ki jih obravnava zdravnik, nad katerim se izvaja strokovni nadzor. Pri tem način uvedbe strokovnega nadzora po mnenju Pooblaščenca ni pomemben.Če nadzorna komisija oceni, da je v okviru konkretnega nadzora potrebno vpogledati v zdravstveno dokumentacijo konkretnega pacienta, pri katerem je bil izveden sporni medicinski poseg, ta pacient nadzorni komisiji ne more prepovedati vpogleda v svojo zdravstveno dokumentacijo, saj ima nadzorna komisija pravno podlago za tak vpogled neposredno v Zakonu o zdravniški službi in Pravilniku o strokovnem nadzoru s svetovanjem. Nadzor nad delom zdravnikov po mnenju Pooblaščenca namreč ni namenjen zgolj varstvu interesov domnevno oškodovanega posameznika (to bi veljalo le za majhen delež nadzorov, ki jih Zbornica izvede na naročilo pacientov), temveč predvsem zagotavljanju varnih in kakovostnih zdravstvenih storitev za celotno populacijo.Pooblaščenec pa pri tem opozarja, da mora nadzorna komisija pri izvajanju strokovnega nadzora osebne podatke prijavitelja obdelovati v skladu z Zakonom o varstvu osebnih podatkov. Navedeno pomeni, da mora v skladu z načelom sorazmernosti (
  9. člen ZVOP-1) pri nadzoru, ki ga izvaja na prijavo posameznika, uporabiti vse primerne ukrepe, da zdravniku, nad katerim izvaja strokovni nadzor, ne razkrije identitete prijavitelja, kar velja še toliko bolj v primeru, da je postopek nadzora po umiku prijave nadaljevala na lastno pobudo.O b r a z l o ž i t e v:V skladu s splošno določbo
  10. člena ZVOP-1 se osebni podatki lahko obdelujejo le, če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon ali če je za obdelavo določenih osebnih podatkov podana osebna privolitev posameznika. Kolikor je osebna privolitev posameznika odsotna, to ne vpliva na dopustnost obdelave osebnih podatkov na podlagi zakona, prav tako pa posameznik ne more prepovedati obdelave osebnih podatkov, ki jo predvideva zakon, razen če zakon tako določa.Pooblaščenec uvodoma pojasnjuje, da ni pristojen za dajanje mnenja v zvezi s tem, kdaj je Zbornica upravičena oziroma dolžna vztrajati pri izvedbi strokovnega nadzora, uvedenega na podlagi prijave pacienta, in da način uvedbe oziroma nadaljevanja strokovnega nadzora ne vpliva na upravičenost komisije do vpogleda v zdravstveno dokumentacijo pacientov, ki jih obravnava zdravnik, nad katerim se izvaja strokovni nadzor, če je seveda postopek nadzora v teku. Ali pa umik prijave (naročila) strokovnega nadzora pomeni, da Zbornica več nima temelja za izvedbo izrednega nadzora, da ga prijavitelj ni dolžan plačati in podobno, so vsebine, ki jih ne presoja Pooblaščenec.V skladu s četrtim odstavkom
  11. člena Zakona o pacientovih pravicah (Uradni list RS, št. 15/08; v nadaljevanju: ZPacP) je uporaba in druga obdelava pacientovih zdravstvenih in drugih osebnih podatkov izven postopkov zdravstvene oskrbe dovoljena le z njegovo privolitvijo ali privolitvijo oseb, ki imajo pravico do privolitve v medicinski poseg ali zdravstveno oskrbo, če pacient ni sposoben odločanja o sebi, po pacientovi smrti pa lahko dajo privolitev njegovi ožji družinski člani, razen če je pacient to pisno prepovedal. Peti odstavek istega člena določa, da lahko uporabo pacientovih zdravstvenih in drugih osebnih podatkov izven postopkov zdravstvene oskrbe, ne glede na določbo prejšnjega odstavka določa zakon.Pooblaščenec je v svojem neobvezujočem mnenju št. 0712-178/2010/2 z dne
  12. 2010 zapisal, da ni sporno, da nadzorna komisija, v okviru svojih pristojnosti, v postopku nadzora pregleda tudi relevantno dokumentacijo, vključno z zdravstvenimi kartoni pacientov ter na tak način preveri strokovnost zdravnikovega dela oziroma ugotavlja kakršnekoli nepravilnosti pri zdravnikovem delu. Pooblaščenec pa ob tem še opozarja, da lahko nadzorna komisija podatke, ki jih potrebuje za izvedbo nadzora, pridobi zgolj in samo od nadzorovanega zdravnika iz dokumentacije, ki jo le-ta ima. Kako nadzorna komisija opredeli relevantno dokumentacijo, je odvisno od vsebine in ciljev nadzora. Ti pa morajo biti definirani na način, ki v skladu z načelom sorazmernosti zahteva obdelavo le tistih osebnih podatkov, ki so primerni in potrebni za izvedbo nadzora. Če nadzorna komisija oceni, da je v okviru konkretnega nadzora potrebno vpogledati v zdravstveno dokumentacijo konkretnega pacienta, pri katerem je bil izveden sporni medicinski poseg, ta pacient nadzorni komisiji ne more prepovedati vpogleda v svojo zdravstveno dokumentacijo, saj ima nadzorna komisija pravno podlago za tak vpogled neposredno v zakonu – ZZdrS oziroma v Pravilniku o strokovnem nadzoru s svetovanjem (Ur. l. RS, št. 35/00; v nadaljevanju Pravilnik). Nadzor nad delom zdravnikov po mnenju Pooblaščenca ni namenjen zgolj varstvu interesov domnevno oškodovanega posameznika (to bi veljalo le za majhen delež nadzorov, ki jih Zbornica izvede na naročilo domnevno oškodovanih pacientov), temveč predvsem zagotavljanju varnih in kakovostnih zdravstvenih storitev za celotno populacijo.Pooblaščenec pri tem še opozarja, da mora nadzorna komisija pri izvajanju strokovnega nadzora osebne podatke prijavitelja obdelovati v skladu z ZVOP-
  13. Navedeno pomeni, da mora v skladu z načelom sorazmernosti (
  14. člen ZVOP-1) pri nadzoru, ki ga izvaja na prijavo posameznika, uporabiti vse primerne ukrepe, da zdravniku, nad katerim izvaja strokovni nadzor, ne razkrije identitete prijavitelja, kar velja še toliko bolj v primeru, da je postopek nadzora po umiku prijave nadaljevala na lastno pobudo.Prijazen pozdrav, Informacijski pooblaščenec: Nataša Pirc Musar, univ.dipl.prav., pooblaščenka O NAS Informacijski pooblaščenec Dunajska cesta 22 1000 Ljubljana, Slovenija Zemljevid (vir: najdi.si) Telefon: 01 230 97 30 Poštni in varni e-predal: gp.ip(at)ip-rs.si Odgovorna oseba za informacije za medije: dr. Jelena Virant Burnik. Kontakt za medije: Barbara Repovš, mediji@ip-rs.si ali 01 230 97 30 Prijava kršitev (Navodila in obrazci) URADNE URE PON - PET 9.00 - 12.00 POVEZAVE Informacije javnega značaja Priročniki in smernice Obrazci Politika zasebnosti Informacije o obdelavi osebnih podatkov Izjava o dostopnosti Podpora za majhna podjetja Pravice posameznikov Prijava na prejemanje e-novic Informacijski pooblaščenec | 2026

🔗 Na uradni vir

Razlaga UI na podlagi uradnega besedila zakona. Okvirna, ne nadomešča pravnega nasveta.