Vpogled v zdravila, ki jih jemlje pacient zapisana na zdravstveni kartici - IPRS

Vpogled v zdravila, ki jih jemlje pacient zapisana na zdravstveni kartici + - Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem

2. 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj. Datum: 11.03.2007 Številka: 0712-244/2007/2 Kategorije:Zdravstveni osebni podatki --> Kategorije: Zdravstveni osebni podatki Spoštovani,Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju Pooblaščenec) je dne
4. 2007 prejel Vaše e-sporočilo, v katerem nas sprašujete: - »Zakaj je nujno, da so na zdravstvenih karticah evidentirana vsa zdravila, ki jih jemlje pacient in je vpogled možno prepovedati le farmacevtu, ne pa specialistu ali na medicini dela?«- »Ali je lahko (in na kakšen način) dosežem, da je seznam mojih rednih zdravil na vpogled samo osebnemu zdravniku? Bolniki z AIDS-om npr. imajo to možnost, da njihova zdravila niso evidentirana, pacientom s psihičnimi boleznimi (ki so tudi na robu družbe) pa se vse vpisuje na kartico. Na medicini dela to pomeni, da imajo bolniki z AIDS-om v tem primeru celo prednost pri zaposlitvi.« V zvezi z Vašim vprašanjem Vam Pooblaščenec v nadaljevanju, na podlagi
5. točke prvega odstavka
6. člena Zakon o varstvu osebnih podatkov (Ur.l. RS, št. 86/04 in 113/05; v nadaljevanju ZVOP-1) ter
7. člena Zakona o informacijskem pooblaščencu (Ur.l. RS, št. 113/2005), posreduje neobvezujoče mnenje:1 UvodnoUvodoma je potrebno pojasnilo o pomenu nekaterih pojmov, kot izhaja iz
8. člena ZVOP-1: - Osebni podatek pomeni katerikoli podatek, ki se nanaša na določeno ali določljivo fizično osebo, torej posameznika, na glede na obliko, v kateri je izražen. Posameznik pa je določena ali določljiva fizična oseba, na katero se nanaša osebni podatek, pri čemer je določljiva, če se jo lahko neposredno ali posredno identificira s pomočjo njenih identifikacijskih številk (npr. EMŠO, davčna številka, številka zdravstvenega zavarovanja, telefonska številka, registrska številka vozila), ali s sklicevanjem na dejavnike, ki so značilni za njeno fizično, fiziološko, duševno, ekonomsko, kulturno ali družbeno identiteto (npr. zaposlitev, naslov, funkcijo, položaj ali status v določenem subjektu, ipd.), pri čemer način identifikacije ne povzroča velikih stroškov, nesorazmerno velikega napora ali ne zahteva veliko časa; - Občutljivi osebni podatki so podatki o rasnem, narodnem ali narodnostnem poreklu, političnem, verskem ali filozofskem prepričanju, članstvu v sindikatu, zdravstvenem stanju, spolnem življenju, vpisu ali izbrisu v ali iz kazenske evidence ali evidenc, ki se vodijo na podlagi zakona, ki ureja prekrške; občutljivi osebni podatki so tudi biometrične značilnosti, če je z njihovo uporabo mogoče določiti posameznika v zvezi s kakšno od prej navedenih okoliščin. - Obdelava osebnih podatkov je definirana kot kakršnokoli delovanje ali niz delovanj, ki se izvaja v zvezi z osebnimi podatki, ki so avtomatizirano obdelani ali ki so pri ročni obdelavi del zbirke osebnih podatkov ali so namenjeni vključitvi v zbirko osebnih podatkov, zlasti zbiranje, pridobivanje, vpis, urejanje, shranjevanje, prilagajanje ali spreminjanje, priklicanje, vpogled, uporaba, sporočanje in podobno; - Zbirka osebnih podatkov je vsak strukturiran niz podatkov, ki vsebuje vsaj en osebni podatek, ki je dostopen na podlagi meril, ki omogočajo uporabo ali združevanje podatkov, ne glede na to, ali je niz centraliziran, decentraliziran ali razpršen na funkcionalni ali geografski podlagi; strukturiran niz podatkov je niz podatkov, ki je organiziran na takšen način, da določi ali omogoči določljivost posameznika.2 Podlaga za zapis podatkov o zdravilih na kartico zdravstvenega zavarovanja Glede na določbo prvega odstavka
9. člena ZVOP-1, se osebni podatki lahko obdelujejo, če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon ali če je za obdelavo določenih osebnih podatkov podana privolitev posameznika. Podobno izhaja tudi iz določb
10. člena ZVOP-1, ki dopušča obdelavo občutljivih osebnih podatkov (kamor lahko uvrstimo tudi podatek o zdravilih, ki jih pacient uporablja) med drugim tudi: če je posameznik za to podal izrecno osebno privolitev, ki je praviloma pisna, v javnem sektorju pa tudi določena z zakonom (
11. točka) in če tako določa drug zakon zaradi izvrševanja javnega interesa (
12. točka).Zakonska podlaga v smislu prvega odstavka
13. člena ZVOP-1 za zapis, vpogled in drugo obdelavo osebnih podatkov na kartici zdravstvenega zavarovanja (KZZ), je Zakon o zbirkah podatkov s področja zdravstvenega varstva (Uradni list RS, št. 65/00; ZZPPZ). Ta v prilogi predvideva tudi KZZ kot posebno zbirko osebnih podatkov in določa njeno vsebino, ki med drugim obsega tudi podatke o predpisanih in izdanih zdravilih in tehničnih pripomočkih. ZZPPZ natančnejših določb o kategorijah zdravil, ki se na KZZ zapisujejo in o omejitvah glede seznanjanja s tovrstnimi zapisi, ne vsebuje.Tudi Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (Uradni list RS, št. 72/06 - UPB3; ZZVZZ) v
14. b členu opredeljuje zbirke podatkov na področju zdravstvenega zavarovanja in v zadnji alineji drugega odstavka določa, da se o zavarovanih osebah v evidencah vodijo tudi podatki o izdanih zdravilih na recept. Vendar pa ZZVZZ ne daje neposredne pravne podlage za obdelavo podatkov o izdanih zdravilih v sistemu KZZ, saj se nanaša na druge zbirke podatkov, ki jih vodi Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS).Podrobnejša ureditev namena, oblike, vsebine, uporabnikov, načina izdaje in uporabe KZZ ter profesionalne kartice, je določena v Pravilniku o kartici zdravstvenega zavarovanja (Uradni list RS, št. 38/02, 54/05; Pravilnik). V
15. členu Pravilnika je tako določeno, da se v mikroprocesor KZZ (ti podatki na sami kartici zaradi svoje občutljive narave seveda niso navedeni) vpisujejo tudi podatki o zdravilih izdanih na zeleni recept (ne pa tudi zdravila izdana na beli recept in zdravila kupljena brez recepta) in sicer šifra in količina zdravila, datum izdaje, šifra zdravnika, ki je zdravilo predpisal, šifra lekarne, ki je zdravilo izdala, oznaka z recepta »ne zamenjuj« in števec še dovoljenih izdaj. Ne glede na to, da del vsebine Pravilnika ni v skladu z doktrino Ustave RS in ZVOP-1 na področju varovanja zasebnosti in osebnih podatkov, saj obdelavo osebnih podatkov lahko določa zgolj zakon, je potrebno ugotoviti, da tudi ta predpis ne določa kategorij zdravil (razen razmejitve med zdravili, ki so kriti iz naslova zdravstvenega zavarovanja in tistimi, ki to niso), ki se zapisujejo na KZZ, prav tako pa ne določa natančno omejitev glede seznanjanja z zapisi o zdravilih. 3 Zapis izdanih zdravil povezanih z zdravljenjem AIDS-a Čeprav ni izrecne zakonske (ali druge pravne) podlage za to, da se samo določena zdravila zapisujejo na KZZ, pa ravno (pre)splošna formulacija v smislu »podatki o predpisanih in izdanih zdravilih in tehničnih pripomočkih« (ZZPPZ) ali »podatki o zdravilih, izdanih na zeleni recept« (Pravilnik), dopušča možnost, da ZZZS v skladu s praktičnimi potrebami ali/in posebno naravo posameznih zdravil, omeji nabor zdravil, ki se zapisujejo na KZZ. Zakon namreč ne govori o obveznem zapisu vseh zdravil v smislu zapovedi (absolutno preskriptivna norma), pač pa govori o možnosti zapisa zdravil v smislu dopustitve (permisivna norma).Tako je v primeru zdravil, povezanih z zdravljenjem AIDS-a, prišlo do neformalne institucionalne pobude, da se teh zdravil na KZZ ne bi zapisovalo. ZZZS je v konkretnem primeru pridobil tudi neobvezujoče mnenje Komisije za medicinsko etiko Republike Slovenije in tako iz zapisa zdravil izločil omenjena zdravila. Taka praksa, čeprav brez neke formalne podlage, z vidika varstva osebnih podatkov ni sporna.4 Zapis izdanih zdravil povezanih z zdravljenjem bolezni na področju psihiatrije Za zdravila, povezana z zdravljenjem bolezni na področju psihiatrije, v tem trenutku ne velja zgoraj predstavljena omejitev. Ni pa izključeno, da se tudi za tovrstna zdravila ne bi uvedel enak ali podoben režim, če se bo kdaj pojavila pobuda (predvsem institucionalna npr. s strani izvajalcev zdravstvenih storitev na terciarni ravni) in če seveda obstajajo upravičeni razlogi za posebno obravnavo teh zdravil, ki bi pretehtali siceršnje nedvomno pozitivne učinke zapisovanja zdravil na KZZ.5 Omejitev vpogleda v kartični zapisTrenutno je kartični sistem zasnovan tako, da se z zapisi o zdravilih lahko seznanijo vsi zdravniki in drugo zdravstveno osebje, ki je za to pooblaščeno, ter farmacevti (seveda na podlagi uporabe čitalca in profesionalne kartice, ki je bila izdana le osebi, za katero je bila ugotovljena upravičenost do njene uporabe). Kljub temu pa ZZZS omogoča, da posameznik (pacient), na katerega se osebni podatki nanašajo, pri ZZZS poda izjavo, s katero omeji (prepove) seznanitev specialistom in farmacevtom (ne pa tudi osebnim zdravnikom). Pri tem je potrebno dodati, da ZZZS na tak način zavarovancem omogoča nekaj več, kot to določajo predpisi, zaradi česar zavarovanec ne more zahtevati še večjega obsega omejitev vpogleda, saj take zahteve ni moč opreti na nobeno pravno podlago. Čeprav se zdravnik specialist medicine dela ne more seznaniti z zapisom izdanih zdravil na KZZ (če ni izbrani zdravnik ali zdravnik specialist, h kateremu je zavarovana oseba poslana z napotnico, ali farmacevt), je potrebno dodati, da se v okviru izvajanja preventivnih zdravstvenih pregledov delavcev, zdravnik specialist medicine dela praviloma seznani s celotno zdravstveno dokumentacijo (vključno z dokumenti, iz katerih izhajajo podatki o izdanih zdravilih), ki jo prejme od osebnega zdravnika. O vprašanjih posredovanja zdravstvene dokumentacije pri izvajanju preventivnih zdravstvenih pregledov, je Pooblaščenec že izdal neobvezujoče mnenje št. 0712-131/2007-2 z dne
17. 2007, s katerim se lahko seznanite s pomočjo iskalnika po mnenjih in odločbah s področja varstva osebnih podatkov na internetni strani Pooblaščenca http://www.ip-rs.si/. Lepo vas pozdravljamo, Informacijski pooblaščenec: Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav., pooblaščenka O NAS Informacijski pooblaščenec Dunajska cesta 22 1000 Ljubljana, Slovenija Zemljevid (vir: najdi.si) Telefon: 01 230 97 30 Poštni in varni e-predal: gp.ip(at)ip-rs.si Odgovorna oseba za informacije za medije: dr. Jelena Virant Burnik. Kontakt za medije: Barbara Repovš, mediji@ip-rs.si ali 01 230 97 30 Prijava kršitev (Navodila in obrazci) URADNE URE PON - PET 9.00 - 12.00 POVEZAVE Informacije javnega značaja Priročniki in smernice Obrazci Politika zasebnosti Informacije o obdelavi osebnih podatkov Izjava o dostopnosti Podpora za majhna podjetja Pravice posameznikov Prijava na prejemanje e-novic Informacijski pooblaščenec | 2026