Vpogled v zgodovinski osebni spis pokojnega sodnika + - Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem
- 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj. Datum: 02.06.2022 Številka: 07120-1/2022/187 Kategorije: --> Kategorije: OP umrlih, Statistika in raziskovanje Na podlagi vašega zaprosila v nadaljevanju podajamo mnenje Informacijskega pooblaščenca o vašem vprašanju, kako postopati z vpogledi za raziskovalne namene v osebni spis sodnika, ko gre za pokojne osebe. Kot navajate, ste prejeli prošnjo raziskovalca z raziskovalnega inštituta za vpogled v osebni spis pokojnega sodnika, ki ga sodišče še vedno hrani v arhivu, saj Arhiv RS osebnih spisov sodnikov ne prevzema. Ugotavljate, da se v spisu poglej podatkov glede opravljanja sodniške funkcije, nahaja tudi vrsta osebnih podatkov sodnika ter drugih posameznikov. ZS ne daje jasnega odgovora glede narave sodnih spisov iz časa pred letom 1995, zato ni gotovo ali gre za arhivsko gradivo, ki se mora obravnavati po ZVDAGA. V tem delu IP predlaga, da se za pojasnila in razjasnitev teh dilem obrnete na Arhiv RS. Z vidika varstva osebnih podatkov pojasnjujemo, da se Splošna uredba ne uporablja za osebne podatke umrlih, zato se v Republiki Sloveniji za obdelavo osebnih podatkov umrlih posameznikov do morebitne drugačne ureditve še vedno uporablja ZVOP-
- Tretji odstavek
- člena ZVOP-1 pa določa, da se lahko (če zakon ne določa drugače) za znanstveno-raziskovalne namene podatke o umrlem posamezniku uporabi, če umrli posameznik ni pisno prepovedal posredovanja teh podatkov ali tega niso prepovedali njegovi zakoniti dediči prvega ali drugega dednega reda. Pri tem je treba ravnati tudi skladno z določbami
- člena ZVOP-
- Tudi glede obdelave osebnih podatkov še živečih oseb se uporablja
- člen ZVOP-
- O b r a z l o ž i t e v: Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju IP) na podlagi
- člena Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne
- aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nadaljevanju: Splošna uredba o varstvu podatkov oz. Uredba),
- točke prvega odstavka
- člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07-UPB1, v nadaljevanju ZVOP-1) ter
- člena Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, v nadaljevanju ZInfP) z vidika varstva osebnih podatkov na splošno pojasnjuje, da v okviru izdaje mnenja ne more odločati o tem, ali so v konkretnem primeru podani pogoji za vpogled oziroma posredovanje osebnih podatkov oziroma osebnega spisa pokojnega sodnika. Zato v nadaljevanju podajamo zgolj splošna pojasnila glede obdelave osebnih podatkov umrlih posameznikov. Uvodoma IP izpostavlja, da Zakon o sodiščih (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo, 45/08, 96/09, 86/10 – ZJNepS, 33/11, 75/12 – ZSPDSLS-A, 63/13, 17/15, 23/17 – ZSSve, 22/18 – ZSICT, 16/19 – ZNP-1, 104/20 in 203/20 – ZIUPOPDVE, v nadaljevanju ZS) glede podatkov iz centralne kadrovske evidence v
- členu določa, da se hranijo še deset let po prenehanju službenega razmerja sodnika ali delovnega razmerja javnega uslužbenca. Po poteku teh rokov se podatki arhivirajo v skladu s predpisi, ki urejajo arhivsko gradivo in arhive. Glede na to, da gre v opisanem primeru za osebni spis sodnika, ki je nastal v času pred začetkom veljave ZS ugotavljamo, da v zvezi s temi spisi ZS določa zgolj, da arhive nekdanjih okrožnih sodišč prevzamejo okrožna sodišča, arhive nekdanjih občinskih sodišč pa okrajna sodišča. Podrobnejša navodila o načinu prevzema zadev in arhivov izda minister, pristojen za pravosodje. ZS torej ne daje jasnega odgovora glede narave sodnih spisov iz časa pred letom 1995, zato ni gotovo ali gre za arhivsko gradivo, ki se mora obravnavati po Zakon o varstvu dokumentarnega in arhivskega gradiva ter arhivih (Uradni list RS, št. 30/06 in 51/14, v nadaljevanju ZVDAGA). V tem delu IP predlaga, da se za pojasnila in razjasnitev teh dilem obrnete na Arhiv RS. Glede uporabe predpisov o varstvu podatkov pa IP pojasnjuje, da se Splošna uredba ne uporablja za osebne podatke umrlih, pri čemer lahko države članice določijo pravila za obdelavo takšnih osebnih podatkov. To pomeni, da se v Republiki Sloveniji za obdelavo osebnih podatkov umrlih posameznikov do morebitne drugačne ureditve v novem zakonu o varstvu osebnih podatkov še vedno uporablja ZVOP-
- člen ZVOP-1 določa, da lahko upravljavec osebnih podatkov podatke o umrlem posamezniku posreduje samo tistim uporabnikom osebnih podatkov, ki so za obdelavo osebnih podatkov pooblaščeni z zakonom, poleg tega pa lahko upravljavec osebnih podatkov podatke o umrlem posamezniku posreduje osebi, ki je po zakonu, ki ureja dedovanje, njegov zakoniti dedič prvega ali drugega dednega reda, če za uporabo osebnih podatkov izkaže pravni interes, umrli posameznik pa ni pisno prepovedal posredovanja teh osebnih podatkov. Za zgodovinsko, statistično ali znanstveno-raziskovalne namene se lahko podatke o umrlem posamezniku uporabi, če umrli posameznik ni pisno prepovedal posredovanja teh podatkov ali tega niso prepovedali njegovi zakoniti dediči prvega ali drugega dednega reda. Edina izjema od tega pravila je, če zakon določa drugače. V primeru pridobivanja in obdelave osebnih podatkov na podlagi tretjega odstavka
- člena ZVOP-1 pa je treba ravnati tudi skladno z določbami
- člena ZVOP-1, v katerem so predpisana pravila glede obdelave za zgodovinsko, statistično in znanstveno-raziskovalne namene. ZVOP-1 ne določa, kaj šteje za zgodovinsko oziroma znanstveno-raziskovalne namene. Po Zakonu o znanstvenoraziskovalni in inovacijski dejavnosti (Uradni list RS, št. 186/21, v nadaljevanju ZZrID) je znanstvenoraziskovalna dejavnost ustvarjanje novega znanja in njegov prenos ter obsega različne aktivnosti, in sicer temeljne in aplikativne raziskave, industrijske raziskave, eksperimentalni razvoj, razvoj znanstvenih kadrov, internacionalizacijo, znanstveno komuniciranje (na primer znanstvene publikacije, monografije, konference, popularizacija znanosti), ukrepe odprte znanosti, raziskovalno infrastrukturo, raziskovalno opremo, investicije in investicijsko vzdrževanje. Skladno z opredelitvijo v SSKJ pa se beseda zgodovinski v obravnavanem pomenu lahko razlaga kot dejavnost, ki se nanaša na vedo o celoti dogajanj v razvoju, preteklosti v zvezi s kakim osebkom, skupnostjo, področjem. IP pojasnjuje, da je odgovornost za presojo, ali gre v posameznem primeru za zgodovinsko, statistično ali znanstveno-raziskovalni namen pridobivanja zahtevanih podatkov, vselej na upravljavcu, ki odloča o posredovanju zahtevanih osebnih podatkov. Glede na vaše navedbe pa bi opisana obdelava najverjetneje lahko štela kot obdelava za znanstveno-raziskovalne namene. Lepo vas pozdravljamo, Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav., informacijska pooblaščenka Pripravila: Alenka Jerše, univ. dipl. prav. namestnica informacijske pooblaščenke O NAS Informacijski pooblaščenec Dunajska cesta 22 1000 Ljubljana, Slovenija Zemljevid (vir: najdi.si) Telefon: 01 230 97 30 Poštni in varni e-predal: gp.ip(at)ip-rs.si Odgovorna oseba za informacije za medije: dr. Jelena Virant Burnik. Kontakt za medije: Barbara Repovš, mediji@ip-rs.si ali 01 230 97 30 Prijava kršitev (Navodila in obrazci) URADNE URE PON - PET 9.00 - 12.00 POVEZAVE Informacije javnega značaja Priročniki in smernice Obrazci Politika zasebnosti Informacije o obdelavi osebnih podatkov Izjava o dostopnosti Podpora za majhna podjetja Pravice posameznikov Prijava na prejemanje e-novic Informacijski pooblaščenec | 2026