← Slovenija

Vpogled zavarovalnice v zdravstvene osebne podatke - IPRS

Vpogled zavarovalnice v zdravstvene osebne podatke + - Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem

  2. 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj. Datum: 28.06.2021 Številka: 07121-1/2021/1177 Kategorije:Posebne vrste, Zavarovalništvo, Zdravstveni osebni podatki --> Kategorije: Posebne vrste, Zavarovalništvo, Zdravstveni osebni podatki Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju: IP) je prejel vaše zaprosilo za mnenje glede vpogleda zavarovalnice v vaše zdravstvene osebne podatke. Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju skladno z
  3. členom Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne
  4. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nadaljevanju: Splošna uredba o varstvu podatkov),
  5. točko prvega odstavka
  6. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07-UPB1, 177/20, v nadaljevanju: ZVOP-1) ter
  7. členom Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, v nadaljevanju: ZInfP) posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašim vprašanjem. IP uvodoma poudarja, da lahko podaja nezavezujoča mnenja in pojasnila, ne sme pa v okviru mnenja presojati ustreznosti posameznih obdelav osebnih podatkov z vidika skladnosti z obstoječimi predpisi. Presojo o ustreznosti lahko izvede le v okviru konkretnega inšpekcijskega ali upravnega postopka. To pomeni, da IP v okviru izdaje mnenja ne more odločati o tem, ali so v konkretnem primeru podani pogoji za obdelavo osebnih podatkov, temveč lahko zgolj opozori na relevantno pravno podlago ter pogoje, ki morajo biti izpolnjeni, da je določena obdelava podatkov zakonita. IP splošno pojasnjuje, da mora vsak upravljavec za zakonito obdelavo osebnih podatkov imeti ustrezno pravno podlago iz
  8. člena Splošne uredbe o varstvu podatkov, ki določa, da je obdelava zakonita le in kolikor je izpolnjen vsaj eden od naslednjih pogojev: (a) posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, je privolil v obdelavo njegovih osebnih podatkov v enega ali več določenih namenov; (b) obdelava je potrebna za izvajanje pogodbe, katere pogodbena stranka je posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, ali za izvajanje ukrepov na zahtevo takega posameznika pred sklenitvijo pogodbe; (c) obdelava je potrebna za izpolnitev zakonske obveznosti, ki velja za upravljavca; (d) obdelava je potrebna za zaščito življenjskih interesov posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, ali druge fizične osebe; (e) obdelava je potrebna za opravljanje naloge v javnem interesu ali pri izvajanju javne oblasti, dodeljene upravljavcu; (f) obdelava je potrebna zaradi zakonitih interesov, za katere si prizadeva upravljavec ali tretja oseba, razen kadar nad takimi interesi prevladajo interesi ali temeljne pravice in svoboščine posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, ki zahtevajo varstvo osebnih podatkov, zlasti kadar je posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, otrok.«. IP nadalje pojasnjuje, da mora biti v primeru obdelave posebnih vrst osebnih podatkov, med katere sodijo tudi podatki o zdravstvenem stanju, izpolnjen še eden izmed pogojev iz člena 9

(2)Splošne uredbe o varstvu podatkov. Skladno s točko (c) člena 6
(1)Splošne uredbe o varstvu podatkov je obdelava zakonita, če je potrebna za izpolnitev zakonske obveznosti, ki velja za upravljavca. Po točki h) člena 9
(2)Splošne uredbe o varstvu podatkov pa načelna prepoved obdelave posebnih vrst osebnih podatkov ne velja, če je obdelava potrebna za namene preventivne medicine ali medicine dela, oceno delovne sposobnosti zaposlenega, zdravstveno diagnozo, zagotovitev zdravstvene ali socialne oskrbe ali zdravljenja ali upravljanje sistemov in storitev zdravstvenega ali socialnega varstva na podlagi prava Unije ali prava države članice ali v skladu s pogodbo z zdravstvenim delavcem ter zanjo veljajo pogoji in zaščitni ukrepi iz odstavka
  1. Področno pravno podlago za obdelavo osebnih podatkov zavarovalnicam daje Zakon o zavarovalništvu (Uradni list RS, št. 93/15, 9/19, 102/20; v nadaljevanju: ZZavar-1) V skladu z drugim odstavkom
  2. člena ZZavar-1 zavarovalnice in Slovensko zavarovalno združenje (v nadaljevanju: SZZ) zbirajo, shranjujejo, posredujejo, uporabljajo ali kako drugače obdelujejo osebne podatke iz tega člena v skladu z zakonodajo, ki ureja varstvo osebnih podatkov in zbirke podatkov s področja zavarovanja, in sicer: zbirko podatkov o zavarovalcih in zavarovancih, zbirko podatkov o zavarovalnih primerih, zbirko podatkov za presojo zavarovalnega kritja in višine odškodnine oziroma zavarovalnine, zbirko podatkov o potencialnih zavarovalcih in zavarovancih. Obdelava osebnih podatkov v prvih treh navedenih zbirkah je dopustna le v obsegu, ki je primeren in potreben za uresničevanje namenov obdelave - sklepanje in izvajanje pogodb o zavarovanju, izterjava neplačanih obveznosti iz naslova zavarovalnih pogodb, reševanje škod, uveljavljanje povračilnih zahtevkov in drugih pravic ter obveznosti, vključno s preiskovanjem sumljivih primerov neupravičeno izplačanih odškodnin oziroma zavarovalnin, ki izvirajo iz zavarovanj po tem zakonu, in preverjanje politične izpostavljenosti oseb po zakonu, ki ureja preprečevanje pranja denarja in financiranja terorizma. V zbirki podatkov za presojo zavarovalnega kritja in višine odškodnine oziroma zavarovalnine se ob upoštevanju namena obdelave podatkov lahko zbirajo sledeči osebni podatki: osebno ime, spol, datum in kraj rojstva, stalno in začasno prebivališče oziroma stalni in začasni naslov v tujini, naslov za vročanje, datum smrti, davčna številka, vrsta in številka osebnega dokumenta zavarovanca in oškodovanca, za katerega se ugotavlja zavarovalno kritje in odškodnina oziroma zavarovalnina, osebni podatki o predhodnih zavarovalnih primerih v obsegu iz prejšnjega odstavka ter podatki o upoštevnem zdravstvenem stanju zavarovanca in oškodovanca, vključno z zagotavljanjem zdravstvenih storitev, predhodnimi poškodbami in zdravstvenem stanju, vrsti telesnih poškodb, trajanjem zdravljenja in posledicami za oškodovanca in zavarovalca, dohodki zavarovanca in oškodovanca ter zaposlitev, upokojitve (redne in invalidske), prekvalifikacije in stopnje invalidnosti zavarovanca in oškodovanca, stroški za medicinsko oskrbo, zdravila in medicinske pripomočke zavarovanca in oškodovanca, upravičenosti do kritja razlike do polne vrednosti zdravstvenih storitev po zakonu, ki ureja zdravstveno zavarovanje, iz proračunskih sredstev Republike Slovenije, podatki o vozniškem dovoljenju, historični podatki o zgodovini predmeta zavarovanja. Navedeni osebni podatki se skladno z
  3. odstavkom
  4. člena ZZavar-1 pridobivajo na več načinov, in sicer: praviloma neposredno od posameznika, na katerega se nanašajo, od drugih oseb, ki o zavarovalnem primeru kaj vedo, če gre za primere iz
  5. člena ZZavar-1 (izmenjava osebnih podatkov o spornih zavarovalnih primerih med zavarovalnicami), iz zbirk podatkov posameznih zavarovalnic in SZZ, določeni podatki se lahko pridobijo iz Registra nepremičnin, določeni podatki se lahko pridobijo iz zbirk podatkov državnih organov, podatke za zbirko podatkov za presojo zavarovalnega kritja in višine odškodnine oziroma zavarovalnine lahko pridobivajo v določenih primerih tudi od: izvajalcev zdravstvenih in z njimi povezanih storitev, Zavoda za zdravstveno zavarovanje, iz zbirk podatkov delodajalca, Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, centrov za socialno delo in iz zbirk podatkov različnih ministrstev, od drugih upravljavcev zbirk podatkov, ki hranijo podatke, ki jih lahko zavarovalnice in SZZ pridobivajo in zbirajo v skladu z ZZavar-
  6. Nadalje ZZavar v
  7. členu določa, da smejo zavarovalnice, ki obravnavajo zahtevke v spornem zavarovalnem primeru, za namen ugotovitve dejanskih okoliščin in v obsegu, ki je potreben, v postopku reševanja zavarovalnega primera ali preiskave sumljivih primerov neupravičeno izplačanih odškodnin oziroma zavarovalnin izmenjati osebne in druge podatke iz zbirk podatkov zavarovalnic in SZZ, ki se vodijo v skladu z drugim odstavkom
  8. člena tega zakona, z drugimi zavarovalnicami in SZZ. Kadar zavarovalnica v postopku reševanja zavarovalnega primera ugotovi, da sporne okoliščine ne vplivajo na obveznosti zavarovalnice po zavarovalni pogodbi, podatke, ki jih je prejela od Slovenskega zavarovalnega združenja oziroma druge zavarovalnice, izbriše v 30 dneh po izplačilu odškodnine oziroma zavarovalnine, dokumentacijo pa uniči tako, da ni več možno ugotoviti njene vsebine oziroma je ni več možno ponovno uporabljati. Skladno s predstavljeno zakonodajo imajo torej zavarovalnice pravno podlago za pridobivanje in obdelavo osebnih podatkov v obsegu in za namene, kot to določa ZZavar-
  9. Zavarovalnice in SZZ tako lahko pridobivajo zgoraj navedene osebne podatke, ki jih potrebujejo za obravnavo konkretnega primera, upoštevajoč namene posamezne zbirke. Ob tem je treba upoštevati načelo najmanjšega obsega podatkov, ki določa, da morajo biti pod pogojem, da obstaja pravna podlaga, osebni podatki, ki se obdelujejo, ustrezni, relevantni in omejeni na to, kar je potrebno za namene, za katere se obdelujejo. Navedeno načelo pomeni, da je treba obdelovati samo toliko osebnih podatkov, kolikor je nujno potrebno za izvrševanje zakonitih pristojnosti, nalog ali obveznosti, torej v konkretnem primeru reševanje vašega odškodninskega zahtevka. ZZavar-1 v
  10. členu določa tudi obveznost, da zavarovalnica kot zaupne varuje vse podatke, dejstva in okoliščine o posameznem zavarovalcu, zavarovancu ali drugemu upravičencu iz zavarovanja, ki jih je zbrala pri poslovanju z njim ali jih je pridobila na kakšen drug način. Kadar gre hkrati za varovane osebne podatke, se za njihovo obdelavo in zavarovanje upošteva zakon, ki ureja varstvo osebnih podatkov. IP sklepno poudarja, da v okviru nezavezujočega mnenja ne more presojati, ali so v konkretnem primeru, za konkreten namen in podatke izpolnjeni navedeni pogoji za obdelavo podatkov, ki jih navajate v vašem zaprosilu za mnenje. To je namreč naloga upravljavca. Konkretno presojo zakonitosti obdelave v posameznem primeru pa lahko IP opravi le v okviru inšpekcijskega ali upravnega postopka. Glede na to, da je zakonska določba
  11. člena ZZavar-1, ki zavarovalnici daje podlago za pridobivanje podatkov, relativno odprte narave, vam IP predlaga, da se za dodatno pojasnilo glede pravne podlage ter namena obdelave in natančnejšo utemeljitev potrebnosti zahtevane zdravstvene dokumentacije obrnete neposredno na zavarovalnico. S spoštovanjem. Pripravil: Matej Sironič, Svetovalec pooblaščenca za varstvo osebnih podatkov Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav., Informacijska pooblaščenka O NAS Informacijski pooblaščenec Dunajska cesta 22 1000 Ljubljana, Slovenija Zemljevid (vir: najdi.si) Telefon: 01 230 97 30 Poštni in varni e-predal: gp.ip(at)ip-rs.si Odgovorna oseba za informacije za medije: dr. Jelena Virant Burnik. Kontakt za medije: Barbara Repovš, mediji@ip-rs.si ali 01 230 97 30 Prijava kršitev (Navodila in obrazci) URADNE URE PON - PET 9.00 - 12.00 POVEZAVE Informacije javnega značaja Priročniki in smernice Obrazci Politika zasebnosti Informacije o obdelavi osebnih podatkov Izjava o dostopnosti Podpora za majhna podjetja Pravice posameznikov Prijava na prejemanje e-novic Informacijski pooblaščenec | 2026

🔗 Na uradni vir

Razlaga UI na podlagi uradnega besedila zakona. Okvirna, ne nadomešča pravnega nasveta.