Vprašalnik FURS za ugotovitev rezidentskega statusa - IPRS

Vprašalnik FURS za ugotovitev rezidentskega statusa + - Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem 26. 1. 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj. Datum: 19.06.2016 Številka: 0712-1/2016/1319 Kategorije:Davčni postopki, Uradni postopki --> Kategorije: Davčni postopki, Uradni postopki V elektronskem sporočilu z dne 31. 5. 2016 navajate, da je pred kratkim vaš sin, ki živi v Španiji, dobil od Finančne uprave Republike Slovenije (v nadaljevanju FURS) uradno zahtevo, da odgovori na vprašanja v priloženem vprašalniku (»Ugotovitev rezidentskega statusa – odhod iz Republike Slovenije«; v nadaljevanju predmetni vprašalnik). Prosite, da si Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju IP) predmetni vprašalnik pogleda oziroma poda mnenje, saj menite, da je vzorčen primer grobega kršenja zasebnosti s strani državnega organa in to organa, ki ima precejšnjo avtoriteto in strahospoštovanje občanov.Na podlagi 7. točke prvega odstavka 49. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07-UPB1; v nadaljevanju ZVOP–1) vam glede na informacije, ki ste nam jih posredovali, pošiljamo naše neobvezno mnenje.FURS ima zakonsko podlago, da pri ugotavljanju rezidentskega statusa posameznika presoja različna dejstva in okoliščine, ki so pomembne za določitev tega statusa (in posledično obdavčitev) ter ki se sicer nanašajo tudi na družinska razmerja posameznika, njegove osebne interese, poklicne in socialne vezi idr. oziroma ki kažejo (ali pa

1. ne)na ohranitev rezidenčnih vezi z Republiko Slovenijo. Obrazložitev: Na podlagi prvega odstavka 8. člena ZVOP–1 se lahko osebni podatki (za kar nedvomno gre pri predmetnem vprašalniku) obdelujejo le, če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon, ali če je za obdelavo določenih osebnih podatkov podana osebna privolitev posameznika. V drugem odstavku tega člena je predpisano, da mora biti namen obdelave osebnih podatkov določen v zakonu, v primeru obdelave na podlagi osebne privolitve posameznika pa mora biti posameznik predhodno pisno ali na drug ustrezen način seznanjen z namenom obdelave osebnih podatkov.Pravne podlage za obdelavo osebnih podatkov v javnem sektorju so podrobneje določene v 9. členu ZVOP–1, kjer je v prvem odstavku predpisano splošno pravilo za javni sektor (torej tudi za FURS), in sicer, da se osebni podatki v tem sektorju lahko obdelujejo, če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon; z zakonom pa se lahko določi, da se določeni osebni podatki obdelujejo le na podlagi osebne privolitve posameznika. V nadaljnjih odstavkih 9. člena ZVOP–1 so predvidene izjeme od tega splošnega pravila o nujnosti določitve obdelave z zakonom. Na podlagi drugega odstavka tega člena lahko nosilci javnih pooblastil obdelujejo osebne podatke tudi na podlagi osebne privolitve posameznika brez podlage v zakonu, kadar ne gre za izvrševanje njihovih nalog kot nosilcev javnih pooblastil; zbirke osebnih podatkov, ki nastanejo na tej podlagi, morajo biti ločene od zbirk osebnih podatkov, ki nastanejo na podlagi izvrševanja nalog nosilca javnih pooblastil. Tretji odstavek določa, da se ne glede na prvi odstavek tega člena lahko v javnem sektorju obdelujejo osebni podatki posameznikov, ki so z javnim sektorjem sklenili pogodbo ali pa so na podlagi pobude posameznika z njim v fazi pogajanj za sklenitev pogodbe, če je obdelava osebnih podatkov potrebna in primerna za izvedbo pogajanj za sklenitev pogodbe ali za izpolnjevanje pogodbe. Na podlagi četrtega odstavka navedenega člena pa se lahko ne glede na prvi odstavek tega člena v javnem sektorju izjemoma obdelujejo tisti osebni podatki, ki so nujni za izvrševanje zakonitih pristojnosti, nalog ali obveznosti javnega sektorja, če se s to obdelavo ne poseže v upravičen interes posameznika, na katerega se osebni podatki nanašajo. Načela delovanja, organizacijo, naloge in pooblastila idr. FURS ureja Zakon o finančni upravi (Uradni list RS, št. 25/14; v nadaljevanju ZFU). Med nalogami finančne uprave so v prvem odstavku 11. člena naštete odmera in obračun obveznih dajatev, carinjenje blaga, finančni nadzor, tudi sodelovanje in izmenjava podatkov z organi EU, pristojnimi organi držav članic EU in pristojnimi organi drugih držav itd. Pri opravljanju nalog finančne uprave lahko uradna oseba po prvem odstavku 14. člena ZFU ugotavlja identiteto osebe in status zavezanca, zbira in pridobiva obvestila ter podatke, zahteva predložitev podatkov, listin in dokumentov in drugih zapisov ter zavaruje podatke, zaseže listine, dokumente, nosilce zbirk podatkov in druge stvari, pregleduje osebe, naprave, blago in druge stvari, uporablja prisilna sredstva, prepove opravljanje dejavnosti in zapečati poslovne prostore, poslovne knjige in drugo dokumentacijo itd. Na podlagi prvega odstavka 17. člena ZFU lahko uradna oseba zahteva od zavezanca in osebe, ki je dolžna sporočiti podatke in predložiti listine, dokumente in druge zapise, da ji v določenem roku in na določenem kraju sporoči kateri koli podatek ali predloži dokument, potreben za opravljanje nalog finančne uprave, ne glede na obliko, v kateri se nahaja, pri čemer jih v skladu z drugim odstavkom tega člena od zavezanca zahteva praviloma ustno, od druge osebe pa pisno. FURS na podlagi 48. člena ZFU vodi in vzdržuje davčni register, v katerem se osebni podatki o osebah, ki se vpisujejo vanj, zbirajo, hranijo in nadalje obdelujejo zaradi pobiranja davkov ter zaradi opravljanja drugih nalog, določenih s tem zakonom. Po prvem odstavku 49. člena vsebuje davčni register za fizične osebe naslednje podatke:1. davčno številko,2. podatek o zavezanosti za posamezno vrsto davka,3. identifikacijske podatke: osebno ime, spol, datum in kraj rojstva, datum smrti, enotno matično številko občana,4. podatke o državljanstvu,5. podatek o rezidentskem statusu zavezanca, in številko za davčne namene, dodeljeno v državi rezidentstva, pri zavezancu, ki ima status nerezidenta,6. naslov stalnega in začasnega prebivališča, naslov za vročanje (občina, naselje, ulica, hišna številka, dodatek k hišni številki, oznaka stanovanja, poštna številka in datum prijave prebivališča),7. številke plačilnih računov v Republiki Sloveniji in zunaj nje,8. druge podatke o fizični osebi (zaposlena/nezaposlena, delodajalec, podatek o tem, ali je prijavljena na zavodu za zaposlovanje, upokojenec, kmet, študent, dijak),9. podatke o družini (osebno ime in naslov stalnega ali začasnega prebivališča ter davčna številka zakonca oziroma osebe, s katero živi oseba v življenjski skupnosti, ki je po predpisih, ki urejajo zakonska in družinska razmerja, v pravnih posledicah izenačena z zakonsko zvezo oziroma osebe, s katero živi oseba v registrirani istospolni partnerski skupnosti, osebno ime in naslov stalnega in začasnega prebivališča vzdrževanih družinskih članov ter njihove davčne številke),10. podatke o osebah, ki so pooblaščene za zastopanje fizične osebe (davčna številka, osebno ime, naslov prebivališča, vrsta zastopnika, meje pooblastil za zastopanje, datum podelitve pooblastila, datum prenehanja pooblastila, podatki o elektronskem potrdilu),11. podatke o elektronskem naslovu in elektronskem potrdilu, če fizična oseba z njima razpolaga,12. podatke o kapitalskih naložbah doma in v tujini (firma, sedež, organizacijska oblika podjetja, višina in datum naložbe),13. razlog za vpis (stalno prebivališče, začasno prebivališče, doseganje obdavčljivih dohodkov, obdavčljivo premično premoženje, obdavčljivo nepremično premoženje, opravljanje dejavnosti, drugo),14. podatke o postopkih zaradi insolventnosti,15. podatke o obveznem socialnem zavarovanju.Po Zakonu o dohodnini (Uradni list RS, št. 13/11 – ZDoh–2-UPB7, 9/12 – odl. US, 24/12, 30/12, 40/12 – ZUJF, 75/12, 94/12, 52/13 – odl. US, 96/13, 29/14 – odl. US, 50/14, 23/15 in 55/15; v nadaljevanju ZDoh–2) je obseg davčne obveznosti posameznika, tj. plačevanje dohodnine kot davka od dohodkov fizičnih oseb (1. člen ZDoh–2) odvisen od njegovega statusa, torej ali se šteje za rezidenta ali nerezidenta Republike Slovenije (5. člen ZDoh–2[1]). V skladu s 6. členom ZDoh–2[2] je zavezanec rezident Slovenije v kateremkoli času v davčnem letu, če v tem času izpolnjuje katerega od tam navedenih pogojev, med drugim tudi npr. da ima uradno prijavljeno stalno prebivališče v Sloveniji (1. točka), da biva izven Slovenije zaradi zaposlitve v diplomatskem predstavništvu, konzulatu, mednarodni misiji Republike Slovenije ali stalnem predstavništvu Republike Slovenije pri Evropski uniji ali stalnem predstavništvu Republike Slovenije pri mednarodni organizaciji, kot javni uslužbenec z diplomatskim ali konzularnim statusom, ali je zakonec ali vzdrževani družinski član takega javnega uslužbenca in prebiva s to osebo (2. točka), da ima svoje običajno bivališče ali središče svojih osebnih in ekonomskih interesov v Sloveniji (5. točka) ali da je v kateremkoli času v davčnem letu prisoten v Sloveniji več kot 183 dni (6. točka). V 7. členu ZDoh–2[3] pa so določeni pogoji, pod katerimi se posameznik šteje za nerezidenta Slovenije. IP pri tem še pripominja, da posamezne države sicer določajo različne pogoje za opredeljevanje statusa rezidenta in se lahko tudi prekrivajo oziroma vodijo k t. i. dvojnemu rezidentstvu osebe, ki se običajno potem presoja po kriterijih iz mednarodne pogodbe o izogibanju dvojnega obdavčenja dohodka in premoženja.Glede omenjenega stalnega prebivališča Zakona o prijavi prebivališča (Uradni list RS, št. 59/06 – ZPPreb–UPB1 in 111/07) v 3. členu (opredelitev izrazov) določa, da je stalno prebivališče naselje, kjer posameznik dejansko stalno prebiva in je to naselje središče njegovih življenjskih interesov, to pa se presoja na podlagi njegovih poklicnih, ekonomskih, socialnih in drugih vezi, ki kažejo, da med posameznikom in naseljem, kjer živi, dejansko obstajajo tesne in trajne povezave (3. točka); začasno prebivališče pa je vsako drugo prebivališče, kjer se posameznik zadržuje ali začasno prebiva zaradi dela, šolanja ali drugih razlogov, vendar v njem stalno ne prebiva (4. točka). Navedeni zakon sicer določa tudi npr. obveznost odjave stalnega prebivališča v primeru stalne izselitve iz Slovenije (6. člen) oziroma obveznost prijave začasnega odhoda (za več kot 3 mesece) iz Slovenije ali vrnitve v Slovenijo (za več kot 60 dni ali za stalno) – 13. člen.Iz vsega navedenega izhaja, da FURS ima zakonsko podlago, da pri ugotavljanju rezidentskega statusa lahko presoja različna dejstva in okoliščine, ki so pomembne za določitev tega statusa (in posledično obdavčitev) ter ki se sicer nanašajo tudi na družinska razmerja posameznika, njegove osebne interese, poklicne in socialne vezi idr. oziroma ki kažejo (ali pa
2. ne)na ohranitev rezidenčnih vezi s Slovenijo. Pri tem je treba tudi upoštevati, da se ugotavljanje rezidentskega statusa za davčne namene ugotavlja za vsakega posameznika posebej (od primera do primera) in da izpolnitev predmetnega vprašalnika, kot je to v njem (na koncu) tudi navedeno, ni obvezna, saj le omogoča davčnemu organu lažjo presojo dejstev in okoliščin, ki vplivajo na rezidentski status posameznika (pisno pridobivanje podatkov od zavezanca ni izključeno). Če posameznik ne želi izpolniti vprašalnika, na drug način dokazuje dejstva in okoliščine, ki vplivajo na njegov rezidentski status. IP še dodaja, da je Ustavno sodišče Republike Slovenije npr. v odločbi št. U-I-122/13-13 z dne 10. 3. 2016 (presoja, da 20. člen Zakona o davčnem postopku, glede javne objave določenih neplačnikov davkov, ki so fizične osebe, ni v neskladju z Ustavo) navedlo, da je davek za državo ena najpomembnejših oblik fiskalnih dohodkov, tako po namenu kot tudi po višini, in da ni le instrument zbiranja sredstev za pokrivanje potreb državnega aparata, temveč da je skupaj z ostalimi fiskalnimi dohodki zlasti instrument ekonomske in socialne politike države, davki pa imajo tako usmerjajočo in organizatorsko vlogo tako v gospodarstvu kot v družbi. Navedlo je tudi, da so spodbude k prostovoljni izpolnitvi davčnih zavez in zaradi tega dolgoročni višji davčni kulturi sestavni del učinkovitega davčnega sistema, ki pa je nedvomno v javnem interesu, ter poudarilo, da je na področju javnih financ zakonodajalcu treba pustiti široko polje proste presoje, ne le glede predmeta obdavčitve, temveč tudi glede ukrepov, ki zagotavljajo učinkovit davčni sistem. Lepo vas pozdravljamo,Informacijski pooblaščenec: Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav. informacijska pooblaščenka Pripravila: Jelka Kovačič, univ. dipl. prav. svetovalka IP[1] Po tem (5.) členu ZDoh–2 je rezident in rezidentka zavezan za plačilo dohodnine od vseh dohodkov, ki imajo vir v Republiki Sloveniji (v nadaljevanju Sloveniji), in od vseh dohodkov, ki imajo vir izven Slovenije (prvi odstavek); nerezident in nerezidentka pa je zavezan za plačilo dohodnine od vseh dohodkov, ki imajo vir v Sloveniji (drugi odstavek). [2] Navedeni (6.) člen ZDoh–2 o rezidentu se glasi:Zavezanec je rezident Slovenije v kateremkoli času v davčnem letu, če v tem času izpolnjuje katerega od naslednjih pogojev:1. ima uradno prijavljeno stalno prebivališče v Sloveniji;2. biva izven Slovenije zaradi zaposlitve v diplomatskem predstavništvu, konzulatu, mednarodni misiji Republike Slovenije ali stalnem predstavništvu Republike Slovenije pri Evropski uniji ali stalnem predstavništvu Republike Slovenije pri mednarodni organizaciji, kot javni uslužbenec z diplomatskim ali konzularnim statusom, ali je zakonec ali vzdrževani družinski član takega javnega uslužbenca in prebiva s to osebo;3. je bil rezident Slovenije v kateremkoli obdobju preteklega ali tekočega leta in biva izven Slovenije zaradi zaposlitve:
3. a)v diplomatskem predstavništvu, konzulatu, mednarodni misiji Republike Slovenije ali stalnem predstavništvu Republike Slovenije pri Evropski uniji ali stalnem predstavništvu Republike Slovenije pri mednarodni organizaciji, kot javni uslužbenec v tehnični ali administrativni funkciji, brez diplomatskega ali konzularnega statusa;
4. b)kot javni uslužbenec ali funkcionar v državnem organu ali organu lokalne skupnosti, in sicer v državi, ki na podlagi vzajemnosti takega uslužbenca ne šteje za svojega rezidenta;
5. c)kot uslužbenec v institucijah Evropskih skupnosti, Evropski centralni banki, Evropski investicijski banki ali Evropskem investicijskem skladu, ali je zakonec, ki ni zaposlen in ne opravlja dejavnosti, ali vzdrževan otrok takega uslužbenca in prebiva s to osebo;4. je bil rezident Slovenije v kateremkoli obdobju preteklega ali tekočega leta in biva izven Slovenije zaradi opravljanja funkcije poslanca v Evropskem parlamentu;5. ima svoje običajno bivališče ali središče svojih osebnih in ekonomskih interesov v Sloveniji, ali6. je v kateremkoli času v davčnem letu prisoten v Sloveniji skupno več kot 183 dni.[3] Navedeni (7.) člen ZDoh–2 o nerezidentu se glasi: