Vprašanja za izsleditev klicev + - Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem
- 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj. Datum: 02.09.2014 Številka: 0712-1/2014/2785 Kategorije:Policijski postopki --> Kategorije: Policijski postopki Prejeli smo vašo elektronsko pošto, v kateri nas prosite za pomoč pri pripravi vaše diplomske naloge. Ste študentka Fakultete za varnostne vede Univerze v Mariboru. Pripravljate diplomsko nalogo na temo Izsleditev klica na številko 113 operativno-komunikacijskega centra. V diplomski nalogi želite predstaviti, kako pomembne so številke nujnih klicev in kako s pomočjo telefonskih podatkov priti do osebe, ki potrebuje pomoč. Vendar pa se pri tem poraja vprašanje v povezavi z varstvom osebnih podatkov občanov, ki so na razpolago organom pomoči in sprejema klica v sili. Prosite nas za odgovore na 6 postavljenih vprašanj. Ker lahko avtentično razlago posameznih določb zakona daje le Državni zbor, neobvezno pa predlagatelj zakona, vam na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, v nadaljevanju na podlagi
- točke prvega odstavka
- člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07, uradno prečiščeno besedilo, v nadaljevanju ZVOP-1) ter
- člena Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, v nadaljevanju ZInfP) posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašimi vprašanji: Po prvem odstavku
- člena ZVOP-1 smejo državni organi kot predstavniki javnega sektorja obdelovati osebne podatke le, če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon. Le z zakonom se v javnem sektorju lahko določi, da se določeni osebni podatki obdelujejo na podlagi osebne privolitve. Glede na navedeno, je torej treba v vsakem konkretnem primeru presojati, ali je glede na področno zakonodajo obdelava osebnih podatkov dopustna ali ne. V nadaljevanju pa vam Pooblaščenec odgovarja na vaša, konkretno zastavljena vprašanja.
- Ali lahko pooblaščene osebe, kot je na primer policija, uporabijo osebne podatke posameznikov za zaščito prebivalcev? Zakonske določbe iz že omenjenega prvega odstavka
- člena ZVOP-1 v primeru posameznega državnega organa predstavlja področna zakonodaja. V primeru Policije je to Zakon o nalogah in pooblastilih policije (Ur. l. RS, št. 15/13, v nadaljevanju ZNPPol), ki v
- členu določa, da policisti zaradi opravljanja policijskih nalog zbirajo in obdelujejo osebne in druge podatke, vključno s podatki iz zaupnih razmerij oziroma poklicnih skrivnosti. ZNPPol v nadaljnjih členih določa tudi, da mora policija osebne podatke ustrezno varovati ter katere evidence lahko vodi in katere osebne podatke lahko te evidence vsebujejo. V skladu z določbami
- člena ZNPPol je ena izmed nalog policije tudi varovanje življenja, osebne varnosti in premoženja ljudi. Glede na navedeno, ima torej policija pravno podlago za obdelavo osebnih podatkov, ki jih potrebuje za izvedbo svoje naloge varovanje življenja, osebne varnosti in premoženja ljudi. Seveda je ob tem treba upoštevati načelo sorazmernosti iz
- člena ZVOP-1, po katerem morajo biti osebni podatki, ki se obdelujejo, ustrezni in po obsegu primerni glede na namene, za katere se zbirajo in nadalje obdelujejo. Ne glede na navedeno, pa ZVOP-1 v
- členu izrecno določa, da se v primeru, ko je obdelava osebnih podatkov nujno potrebna za varovanje življenja ali telesa posameznika, lahko njegovi osebni podatki obdelujejo ne glede na to, da za obdelavo teh podatkov ni druge zakonite pravne podlage.
- Kje je meja za pridobitev osebnih podatkov, če je skoraj 70% klicev, ki prispejo na OKC takšnih, da ne potrebujejo določitve lokacije za reševanje primerov? Iz vaših navedb ni popolnoma jasno, kakšno je vaše vprašanje. Glede na to, da naj bi bila tematika vaše diplomske naloge snemanje telefonskih pogovorov vam lahko na splošno povemo, da zakonsko pravno podlago za snemanje klicev v sili predstavlja Zakon o elektronskih komunikacijah (Ur. l. RS, št. 109/12, s spremembami, v nadaljevanju ZEKom-1), ki v
- členu vsebuje določbe o zaupnosti komunikacij. V skladu z navedenim členom je snemanje vsebine komunikacij dovoljeno v okviru organizacij in državnih organov, ki so pristojni za izvajanje obveščevalnih in varnostnih nalog, nalog policije, obrambe in zaščite, reševanja in pomoči pod pogojem, da so kličoči uporabniki predhodno obveščeni o snemanju, njegovem namenu in trajanju hranjenja posnetka (npr. avtomatski odzivniki). Poleg tega ZEKom-1 v
- členu določa, da morajo operaterji javnih komunikacijskih omrežij morajo ob vsakem klicu na enotno evropsko telefonsko številko za klice v sili 112 in številko policije 113 organu, ki ga obravnava, takoj in brezplačno posredovati informacije o številki in lokaciji kličočega. Operater posreduje vse podatke v obsegu, kot je to tehnično mogoče. Poleg tega ZNPPol v tretjem odstavku
- člena določa, da sme policija snemati in rekonstruirati tiste elektronske komunikacije v svojem informacijsko-telekomunikacijskem sistemu, ki so namenjene opravljanju policijskih nalog in potekajo znotraj policije ali z drugimi državnimi organi ali nosilci javnih pooblastil. V skladu z zakonom se lahko posnetki ali njihove rekonstrukcije obdelujejo za preverjanje zakonitosti in strokovnosti policijskih postopkov in ukrepov pri opravljanju policijskih nalog. Udeleženci komunikacije morajo biti vnaprej obveščeni o tem, da se komunikacija snema in kakšen je namen snemanja. Glede na navedeno je torej pravna podlaga za snemanje pogovorov v primeru klicev v sili in za pridobivanje podatka o številki in lokaciji kličočega podana v ZEKom-1 in ZNPPol. Seveda pa to ne pomeni, da je dopustna kakršnakoli nadaljnja obdelava teh posnetkov oz. podatkov. Glede na določbe
- člena ZVOP-1 se namreč osebni podatki lahko zbirajo le za določene in zakonite namene ter se ne smejo nadalje obdelovati tako, da bi bila njihova obdelava v neskladju s temi nameni, če zakon ne določa drugače. Bistvenega pomena je torej namen pridobivanja navedenih posnetkov in podatkov, saj se le-ti lahko nadalje obdelujejo le v skladu s temi nameni. Namen obdelave prometnih podatkov ter snemanja klicev preko telefonske številko 113, govornih radijskih komunikacij v informacijsko-telekomunikacijskem sistemu policije in vsebine drugih komunikacij je razviden iz Pravilnika o obdelavi podatkov o elektronskih komunikacijah policije in o dostopu do policijskih zbirk podatkov (Ur. l. RS, št. 84/13, v nadaljevanju Pravilnik). Glede na drugi odstavek
- člena Pravilnika se namreč navedeni podatki in posnetki uporabljajo za identificiranje, registriranje in reševanje klicev v sili, ki jih prejme policija, ter da se policiji, organom, pristojnim za nadzor nad njenim delovanjem, in drugim organom, pooblaščenim z zakonom, omogoči rekonstrukcija ter preverjanje zakonitosti in strokovnosti postopkov in ukrepov, ki jih je v zvezi s posamezno nalogo izvedla policija. Posledično se torej tako zbrani posnetki in podatki lahko obdelujejo le za navedene namene. Podobno izhaja tudi iz določb
- člena Pravilnika, po katerem lahko vodja enote, v kateri je nameščena snemalna naprava, ali oseba, ki jo pooblasti, izjemoma pisno odredi poslušanje posnetka, vezanega na določeno nalogo, kadar je treba zaradi učinkovite takojšnje izvedbe določene naloge policije neodložljivo rekonstruirati ali preveriti ukrepe oziroma postopke, ki jih je v zvezi s to nalogo policija že izvedla. Tako odrejeno poslušanje posnetka lahko obsega največ 72-urno časovno obdobje, merjeno od trenutka dogodka. Navedeno torej pomeni, da se sme posnetke poslušati le: - po odredbi vodje enote, v kateri je nameščena snemalna naprava, ali od njega pooblaščene osebe, - izjemoma, - na podlagi pisne odredbe, - za posnetek, vezan na točno določeno nalogo, - kadar je treba zaradi učinkovite takojšnje izvedbe določene naloge policije neodložljivo rekonstruirati ali preveriti ukrepe oziroma postopke, ki jih je v zvezi s to nalogo policija že izvedla. Pogoji morajo biti kumulativno izpolnjeni, da je poslušanje posnetkov dopustno. Prav tako je zagotovljena sledljivost podatkov o posegih na snemalnih napravah, saj glede na določbo
- člena Pravilnika strokovna služba hrani dnevnik teh posegov. Dopusten pa je tudi izpis prometnih podatkov ali izdelava kopije posnetka, kadar je treba zaradi ugotavljanja zakonitosti in strokovnosti izvršenih nalog policije rekonstruirati ali preveriti postopke in ukrepe, ki jih je v okviru posamezne naloge izvedla policija. To lahko naredi le notranja organizacijska enota policije, pristojna za zaščito podatkov na podlagi pisne odredbe generalnega direktorja policije ali osebe, ki jo pooblasti. Pisna odredba se izda na predlog vodje enote. Prometni podatki in posnetki, ki se hranijo po določbah Pravilnika, morajo biti glede na
- člen Pravilnika varovani tako, da so dostopni samo pooblaščenim osebam in da je vsak dostop do teh podatkov oziroma posnetkov evidentiran.
- Ena temeljnih Ustavnih določb je varovanje človeškega življenja. Vendar lahko v primeru reševanja drugih, ogrozimo tudi sebe in se s tem izpostavimo življenjski nevarnosti. Kje je meja za še reševanje življenja? Navedeno vprašanje po mnenju Pooblaščenca ni vprašanje s področja varstva osebnih podatkov, zato vam nanj ne moremo odgovoriti.
- Na OKC enkrat letno izvajajo usposabljanje za specifično delo za sprejemanje klicev v sili in interventnih klicev na številko
- Za to usposabljanje morajo imeti udeleženci nekaj letne izkušnje (vsaj 10 let) z delom v policiji, katere pridejo z reševanjem določenih raznolikih primerov. Posnetki pogovorov na OKC se ne smejo uporabljati v znanstvene namene, za podrobno preučevanje, ampak samo za kvantitativno uporabo – predvsem prikaz deleža klicev na OKC. Zakaj se ti podatki ne bi smeli uporabiti za namen usposabljanja in izobraževanja policistov, kajti menim, da bi lahko v določenih primerih hitreje in predvsem bi lahko takoj vedeli kako odreagirati? Zakaj se ne bi vsi policisti, ki delajo na OKC seznanili z vsemi problemi in ne le samo svojimi, saj bi s tem lahko širili področje dela in znanje? Pri obdelavi osebnih podatkov je treba upoštevati že navedeno načelo sorazmernosti iz
- člena ZVOP-1, po katerem morajo biti osebni podatki, ki se obdelujejo, ustrezni in po obsegu primerni glede na namene, za katere se zbirajo in nadalje obdelujejo. Prav tako je treba upoštevati že navedeno določbo
- člena ZVOP-1 in osebne podatke (tudi posnetke) obdelovati le za namene, za katere so bili pridobljeni. Pooblaščenec meni, da za namene izobraževanja oz. usposabljanja ni treba, da udeleženci obdelujejo osebne podatke iz posnetkov klicev. Zadoščalo bi, da bi se pripravilo prepise posnetkov v anonimizirani obliki – torej brez osebnih podatkov klicateljev oz. osebnih podatkov, ki jih klicatelj ali prejemnik klica omenjata v posnetku klica. V zvezi z obdelavo samih posnetkov telefonskih pogovorov se je namreč treba zavedati, da tudi glas posameznika lahko predstavlja njegov osebni podatek. Same posnetke pogovorov (ob ustreznem brisanju ostalih osebnih podatkov), bi lahko za namene usposabljanja uporabili le izjemoma, kjer je za usposabljanje res nujno potrebna obdelava glasu kličočega oz. klicanega. V takem primeru gre po mnenju Pooblaščenca pravno podlago za obdelavo iskati v četrtem odstavku
- člena ZVOP-1, po katerem se lahko v javnemu sektorju izjemoma obdelujejo tisti osebni podatki, ki so nujni za izvrševanje zakonitih pristojnosti, nalog ali obveznosti javnega sektorja, če se s to obdelavo ne poseže v upravičen interes posameznika, na katerega se osebni podatki nanašajo. Seveda to pomeni obdelavo posnetkov le za zaposlene pri upravljavcu, izključno za namene usposabljanja, le tistih posnetkov, ki so resnično potrebni (kjer obdelava v obliki prepisa ni smiselna) in ob upoštevanju zahteva
- člena ZVOP-1 po zavarovanju osebnih podatkov.
- Do posnetkov lahko v nujnem primeru, kot je ponovno poslušanje za zabeleženje podatkov, dostopajo samo pooblaščene in upravičene osebe. Zakaj do svojega lastnega posnetka ne more dostopati občan, s katerim izvajamo pogovor, saj je to praktično njegov osebni podatek? Pravica posameznika do seznanitve z lastnimi osebnimi podatki je temeljna človekova pravica, določena v
- odstavku
- člena Ustave RS, ki pravi, da ima vsakdo pravico seznaniti se z zbranimi osebnimi podatki, ki se nanašajo nanj, in pravico do sodnega varstva ob njihovi zlorabi. Ta pravica je konkretizirana v določbi
- čl. ZVOP-1, ki določa, da je upravljavec osebnih podatkov v prvi vrsti dolžan posamezniku omogočiti vpogled v katalog zbirke osebnih podatkov (
- točka
- odstavka
- člena ZVOP-1). Posameznik, na katerega se osebni podatki nanašajo, ima pravico v te podatke vpogledati, jih prepisati ali kopirati. Upravljavec osebnih podatkov je dolžan tudi potrditi, ali se podatki v zvezi s posameznikom obdelujejo ali ne (
- točka
- odstavka
- člena ZVOP-1) ter mu posredovati izpis osebnih podatkov, ki so vsebovani v zbirki osebnih podatkov in se nanašajo nanj (
- točka
- odstavka
- člena ZVOP-1). Pri tem je dolžan upravljavec posamezniku posredovati tudi seznam uporabnikov, katerim so bili posredovani osebni podatki, kdaj, na kakšni podlagi in za kakšen namen (
- točka
- odstavka
- člena ZVOP-1). Prav tako je upravljavec osebnih podatkov posamezniku dolžan dati informacije o namenu obdelave in vrsti osebnih podatkov, ki se obdelujejo, ter vsa potrebna pojasnila v zvezi s tem (
- točka
- odstavka
- člena ZVOP-1). Pooblaščenec torej meni, da imate na podlagi navedenih določb ZVOP-1 pravico zahtevati posnetek pogovora v tistem delu, kjer se sliši vaš glas, in v delu, ki se nanaša na vaše osebne podatke (npr. čas klica, lokacija klica itd.), seveda, če upravljavec s posnetki še razpolaga. Treba pa je upoštevati, da se posameznik na podlagi
- člena ZVOP-1 lahko seznani le s tistimi osebnimi podatki, ki se nanašajo na osebo, ki je za dostop do teh podatkov zaprosila. Upravljavec osebnih podatkov lahko prosilcu na podlagi zahteve iz
- člena ZVOP-1 tako omogoči vpogled le v tiste osebne podatke, ki se nanašajo na prosilca, ne pa tudi v morebitne osebne podatke, ki se nanašajo na druge osebe (npr. posnetek glasu osebe, s katero ste govorili). Pri tem je seveda treba upoštevati morebitne tehnične omejitve pri anonimizaciji posnetka (npr. govorjenje en čez drugega, kjer je težko ločiti glas prosilca od glasa klicane osebe).
- Na OKC 113 in ReCO 112 ni mogoča uporaba skritih telefonskih številk. Ali ni to prevelik vstop v osebne podatke, saj lahko policija prav za vsakogar preko mobilnega telefona izve, kje se nahaja? S tem bi se lahko izvajal tudi nadzor nad osebami, kateri bi bili sumljivi policistom. V skladu z določbami
- člena ZEKom-1 mora izvajalec storitve, ki nudi prikaz identitete kličočega priključka, pred vsakim klicem kličočemu uporabniku omogočiti, da sam, z enostavnimi sredstvi in brezplačno prepreči prikaz identitete priključka, s katerega kliče. Naročnik pa lahko od izvajalca elektronskih komunikacijskih storitev to zahteva avtomatično in brezplačno za vse klice s svojih priključkov. Ne glede na navedeno pa v drugem odstavku istega člena ZEKom-1 določa, da morajo operaterji brezplačno razveljaviti preprečitev prikaza identitete kličočega priključka pri klicih na številko za klic v sili. Posledično torej prekrivanje številke kličočega v primeru klica v sili ni možno. Pri tem pa Pooblaščenec dodaja, da tudi v primeru, da bi bilo prekrivanje številke mogoče, to ne bi vplivalo na možnost policije, da dostopa do podatka o lokaciji kličočega. Kot že obrazloženo v odgovoru na vprašanje št. 3, morajo v skladu z določbo
- člena ZEKom-1 operaterji javnih komunikacijskih omrežij ob vsakem klicu na enotno evropsko telefonsko številko za klice v sili 112 in številko policije 113 organu, ki ga obravnava, takoj in brezplačno posredovati informacije o številki in lokaciji kličočega. Seveda policija tako zbranih podatkov ne sme obdelovati v neskladju z namenom, za katerega so bili zbrani. Kaj s temi podatki lahko počne in pod katerimi pogoji je jasno razvidno iz Pravilnika, ki ga navajamo v odgovoru na vprašanje št.
- S spoštovanjem, Informacijski pooblaščenec: Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav., pooblaščenka O NAS Informacijski pooblaščenec Dunajska cesta 22 1000 Ljubljana, Slovenija Zemljevid (vir: najdi.si) Telefon: 01 230 97 30 Poštni in varni e-predal: gp.ip(at)ip-rs.si Odgovorna oseba za informacije za medije: dr. Jelena Virant Burnik. Kontakt za medije: Barbara Repovš, mediji@ip-rs.si ali 01 230 97 30 Prijava kršitev (Navodila in obrazci) URADNE URE PON - PET 9.00 - 12.00 POVEZAVE Informacije javnega značaja Priročniki in smernice Obrazci Politika zasebnosti Informacije o obdelavi osebnih podatkov Izjava o dostopnosti Podpora za majhna podjetja Pravice posameznikov Prijava na prejemanje e-novic Informacijski pooblaščenec | 2026