Vrnitev službenega telefona z dovoljeno zasebno uporabo - IPRS

Vrnitev službenega telefona z dovoljeno zasebno uporabo + - Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem 26. 1. 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj. Datum: 06.10.2014 Številka: 0712-1/2014/3126 Kategorije:Delovna razmerja --> Kategorije: Delovna razmerja Iz vaše prošnje za izdajo mnenja, poslane po elektronski pošti 23. 9. 2014, izhaja, da vam je delodajalec pred skoraj 10 leti dodelil v uporabo mobilni telefonski aparat s pripadajočo številko, ki ste ga uporabljali v službene namene in z dovoljenjem delodajalca tudi za osebne namene (do določene meje je delodajalec kril tudi stroške osebne uporabe), pred kratkim pa ste zaradi prerazporeditve na drugo delovno mesto, na katerem vam ne pripada več uporaba službenega telefona, telefonski aparat skupaj s številko morali vrniti, saj vam delodajalec ni dovolil prevzeti/obdržati telefonske številke, čeprav je v preteklosti v vseh primerih to dovolil. Ker ste telefonsko številko uporabljali tudi za osebne namene, je le-ta med kontaktnimi podatki pri vaših izbranih zdravnikih, učiteljih otrok, sorodnikih, prijateljih itd., tako da bo sedaj druga oseba, ki bo uporabljala vaš telefonski aparat in telefonsko številko, prejemala klice in elektronska sporočila, ki so namenjena vam. Ob zahtevani takojšnji vrnitvi telefonskega aparata vam namreč ni bilo omogočeno, da bi kogarkoli obvestili o tem, oziroma vseh ne boste uspeli obvestiti o spremembi, zato vas zanima, ali je pri tem prišlo do kršitve predpisov s področja varstva osebnih podatkov. Na podlagi 7. točke 49. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07 – ZVOP-1-UPB1; v nadaljevanju ZVOP – 1) vam glede na informacije, ki ste nam jih posredovali, pošiljamo naše neobvezno mnenje. Iz vaših navedb izhaja, da ima vaš delodajalec z določenim operaterjem sklenjeno naročniško pogodbo za zagotavljanje telekomunikacijskih storitev (tudi) za vam predhodno v uporabo dodeljeno službeno telefonsko številko, tako da je on naročnik oziroma upravičenec za spremembo, odpoved itd. tega konkretnega naročniškega razmerja in tako on odloča, ali bo ali ne dovolil prenosa telefonske številke iz tega njegovega naročniškega razmerja (morebitna neenakost obravnave delavcev pri tem je stvar drugih postopkov). Službeni telefonski aparat s službeno telefonsko številko vam je bil torej dodeljen le v uporabo, pri čemer je delodajalec sicer dovolil tudi zasebno uporabo, kakršnakoli naročniška upravičenja iz tega naročniškega razmerja pa na vas ne prej ne pozneje ni prenesel. Naročniško pogodbo, pravice naročnika itd. glede telekomunikacijskih storitev sicer ureja Zakon o elektronskih komunikacijah (v nadaljevanju ZEKom – 1). Glede na to, da ste telefonsko številko lahko uporabljali tudi za zasebne namene, ste tako sicer lahko pričakovali določeno zasebnost oziroma zaupnost komunikacij prek nje, torej tako glede vsebine kot tudi t. i. prometnih podatkov komunikacije (npr. dohodne/odhodne telefonske številke, čas in trajanje pogovorov), pri čemer so (

1. le)slednji lahko predmet varstva po ZVOP – 1 (v okviru zbirk osebnih podatkov oziroma obdelave osebnih podatkov na podlagi zakona ali osebne privolitve posameznika). Komunikacija je v okviru varstva zasebnosti posameznika varovana že po ustavi, podrobneje jo s predmetnega telekomunikacijskega področja ureja tudi 147. člen ZEKom – 1, Pooblaščenec pa v zvezi s tem nima posebnih pristojnosti.Zaposleni imajo v kontekstu pravice do varstva zasebnosti na delovnem mestu sicer vedno več pravic, kar je potrdilo tudi Evropsko sodišče za človekove pravice npr. v sodbah Hallford proti Združenemu kraljestvu in Copland proti Združenemu kraljestvu. Tako delodajalec nima pravice vpogledovati v zasebno elektronsko pošto, nadzirati uporabe službenega telefona, kadar ima delavec pravico tudi do njegove uporabe za zasebne namene, prav tako nima pravice sledenja službenih avtomobilov s pomočjo GPS, kadar se avtomobili uporabljajo tudi za zasebne namene ipd. Vendar samo dejstvo, da vseh vaših zasebnih stikov ne boste uspeli (pravočasno) obvestiti o tej spremembi (da niste več dosegljivi na tej telefonski številki, kar bi se lahko zgodilo tudi ob spremembi vaše zasebne telefonske številke), še ne pomeni, da gre v obravnavanem primeru le zaradi tega za kršitev varstva osebnih podatkov (torej glede prometnih podatkov) oziroma za kršitev zasebnosti komunikacij. Iz vaše prošnje namreč ni razvidno, da pred vrnitvijo aparata niste mogli izbrisati zasebnih stikov oziroma imenika, SMS sporočil, dohodnih/odhodnih klicev itd., ampak da le ne boste mogli obvestiti teh svojih zasebnih stikov. Samo potencialna možnost, da vas bo kdo zasebno še poklical na to vrnjeno telefonsko številko, na kar delodajalec niti ne more vplivati, še ne more predstavljati kršitve varstva osebnih podatkov. Pri tem pa je treba opozoriti, da se pri dovoljeni uporabi sredstev delodajalca tudi v zasebne namene delavec mora zavedati in pričakovati, da je službeno sredstvo last delodajalca in da ga bo praviloma moral vrniti. Ne glede na navedeno oziroma ne glede na to, da noben splošen predpis ne določa postopka oziroma roka idr., v katerem mora delavec vrniti sredstvo delodajalca (razen npr. v državni upravi pri službenih avtomobilih), menimo, da je glede na pričakovano zasebnost primerno, da delodajalec delavcu postavi razumen rok za vrnitev sredstva, ki je last delodajalca, oziroma da mu omogoči, da iz službene opreme pred vrnitvijo le-te izbriše in odstrani zasebne zadeve oziroma zagotovi pričakovano zasebnost. S spoštovanjem!Informacijski pooblaščenec: Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,pooblaščenka O NAS Informacijski pooblaščenec Dunajska cesta 22 1000 Ljubljana, Slovenija Zemljevid (vir: najdi.
2. si)Telefon: 01 230 97 30 Poštni in varni e-predal: gp.ip(at)ip-rs.si Odgovorna oseba za informacije za medije: dr. Jelena Virant Burnik. Kontakt za medije: Barbara Repovš, mediji@ip-rs.si ali 01 230 97 30 Prijava kršitev (Navodila in obrazci) URADNE URE PON - PET 9.00 - 12.00 POVEZAVE Informacije javnega značaja Priročniki in smernice Obrazci Politika zasebnosti Informacije o obdelavi osebnih podatkov Izjava o dostopnosti Podpora za majhna podjetja Pravice posameznikov Prijava na prejemanje e-novic Informacijski pooblaščenec | 2026