Vročanje, davčni postopek + - Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem
- 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj. Datum: 24.04.2016 Številka: 0712-1/2016/945 Kategorije:Davčni postopki --> Kategorije: Davčni postopki Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju: IP) je
- 2016 prejel vaš dopis o problemu v zvezi z varovanjem osebnih podatkov. Po vašem mnenju Finančna uprava Republike Slovenije (v nadaljevanju: FURS) napačno pošilja davčne odločbe oziroma informativne izračune dohodnine, saj so poslani zavezancem na dom z navadno poštno pošiljko, kar lahko predstavlja resne probleme pri varovanju osebnih podatkov in pri pravici do uporabe pravnih sredstev. Lahko pride namreč do primerov, ko pošiljka do naslovnika ne pride, npr. poštar odda pošiljko v napačen poštni nabiralnik, kar pomeni, da se z njo naslovnik niti ne seznani niti ne ve, da je bila pošiljka že oddana, in tako ne more uporabiti pravnega sredstva. Naslovniku je tako onemogočena pravica po
- členu Ustave Republike Slovenije (pravica do pravnega sredstva). Navajate tudi, da lahko pride do primera, ko je zavezanec odsoten dlje časa, npr. je v bolnici ali na dopustu, na delu v tujini, pošiljka pa naj bi se, kot izhaja iz starejšega članka revije Mladina, štela za vročeno
- dan odpreme, ki je zapisan v odločbi. Navedeno oziroma pravni pouk je po vašem mnenju tako v neskladju s prvim odstavkom
- člena Zakona o davčnem postopku (v nadaljevanju: ZDavP). Če so roki drugačni oziroma, da se šteje za dan vročitve
- dan od dneva pošiljanja, bi moralo biti to zapisano v pravnem pouku. Navajate še, da davčnemu organu nalaga dolžnost varovanja davčne tajnosti
- člen ZDavP, kar pa organ dosega z uporabo določenih postopkov oziroma ukrepov (
- člen ZDavP). Ta dva člena sta pomembna predvsem zato, ker običajna poštna pošiljka s tajno vsebino z določenim postopkom (priporočena pošiljka) nikakor ne bi mogla priti do nepooblaščene osebe, saj se vroči le naslovniku. Z navedenimi nepravilnostmi in z zakonsko neskladnem ravnanju FURS-a se lahko povzroči kršenje človekovih pravic, torej pravice do pravnega sredstva, varstvo tajnosti pisem in drugih občil ter varstvo osebnih podatkov.Avtentično razlago posameznih določb zakona daje le Državni zbor, neobvezno pa predlagatelj zakona, zato vam na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, v nadaljevanju na podlagi
- točke prvega odstavka
- člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo; v nadaljevanju ZVOP-1) in
- člena Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 – ZUstS-A; v nadaljevanju ZInfP), posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašim vprašanjem: IP meni, da je postopanje davčnih organov glede načina vročanja informativnih izračunov dohodnine in odločb o odmeri dohodnine z vidika ZVOP-1 zakonito, saj je v skladu z veljavnim zakonskim predpisom, torej ZDavP-2.
- Splošno o podlagah za obdelavo osebnih podatkovUstava Republike Slovenije (Uradni list RS, št. št. 33/91-I, 42/97 – UZS68, 66/00 – UZ80, 24/03 – UZ3a, 47, 68, 69/04 – UZ14, 69/04 – UZ43, 69/04 – UZ50, 68/06 – UZ121,140,143, 47/13 – UZ148 in 47/13 – UZ90,97,99; v nadaljevanju: Ustava) v prvem odstavku
- člena določa, da je zagotovljeno varstvo osebnih podatkov in da je prepovedana uporaba osebnih podatkov v nasprotju z namenom njihovega zbiranja. Ustava v drugem odstavku istega člena nadalje določa, da zbiranje, obdelovanje, namen uporabe, nadzor in varstvo tajnosti osebnih podatkov določa zakon. Predmetno področje je zakonodajalec uredil v ZVOP-1.Na podlagi ZVOP-1 je osebni podatek katerikoli podatek, ki se nanaša na posameznika, ne glede na obliko, v kateri je izražen, posameznik pa je določena ali določljiva fizična oseba, na katero se nanaša osebni podatek. Osebni podatki se lahko obdelujejo le, če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon ali če je za obdelavo določenih osebnih podatkov podana osebna privolitev posameznika (prvi odstavek
- člena ZVOP-1). Namen obdelave osebnih podatkov mora biti določen v zakonu, v primeru obdelave na podlagi osebne privolitve posameznika pa mora biti posameznik predhodno pisno ali na drug ustrezen način seznanjen z namenom obdelave osebnih podatkov (drugi odstavek
- člena ZVOP-1). Pravno podlago za obdelavo osebnih podatkov v javnem sektorju, v katerega uvrščamo tudi FURS, določa
- člen ZVOP-1:
(1)Osebni podatki v javnem sektorju se lahko obdelujejo, če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon. Z zakonom se lahko določi, da se določeni osebni podatki obdelujejo le na podlagi osebne privolitve posameznika.
(2)Nosilci javnih pooblastil lahko obdelujejo osebne podatke tudi na podlagi osebne privolitve posameznika brez podlage v zakonu, kadar ne gre za izvrševanje njihovih nalog kot nosilcev javnih pooblastil. Zbirke osebnih podatkov, ki nastanejo na tej podlagi, morajo biti ločene od zbirk osebnih podatkov, ki nastanejo na podlagi izvrševanja nalog nosilca javnih pooblastil.
(3)Ne glede na prvi odstavek tega člena se lahko v javnem sektorju obdelujejo osebni podatki posameznikov, ki so z javnim sektorjem sklenili pogodbo ali pa so na podlagi pobude posameznika z njim v fazi pogajanj za sklenitev pogodbe, če je obdelava osebnih podatkov potrebna in primerna za izvedbo pogajanj za sklenitev pogodbe ali za izpolnjevanje pogodbe.
(4)Ne glede na prvi odstavek tega člena se lahko v javnemu sektorju izjemoma obdelujejo tisti osebni podatki, ki so nujni za izvrševanje zakonitih pristojnosti, nalog ali obveznosti javnega sektorja, če se s to obdelavo ne poseže v upravičen interes posameznika, na katerega se osebni podatki nanašajo.Ob tem IP opozarja na načelo sorazmernosti iz
- člena ZVOP-1, ki pomeni, da morajo biti osebni podatki, ki se obdelujejo, ustrezni in po obsegu primerni glede na namene, za katere se zbirajo in nadalje obdelujejo. Navedeno načelo pomeni, da je potrebno obdelovati samo toliko osebnih podatkov, kolikor je nujno potrebno za izvrševanje zakonitih pristojnosti, nalog ali obveznosti javnega sektorja.
- Določbe o postopanju davčnega organa v primerih vročanja informativnih izračunov in odločb ZVOP-1 je torej krovni zakon, ki opredeljuje načine in obseg varstva osebnih podatkov v Republiki Sloveniji ter s tem omogoča uresničevanje ustavne pravice varstva osebnih podatkov. Za posamezna področja so zato z vidika opredeljevanja konkretnih zakonskih podlag pomembni tudi področni zakoni, ki opredeljujejo namene in obseg osebnih podatkov, ki se zbirajo za posamezne namene. Prav tako zakonska ureditev določenega področja, zaradi njegove specifičnosti, ne dopusti avtonomije strank in dopušča le takšno obdelavo osebnih podatkov, kot jo določa zakon. Pravni okvir davčnega sistema v RS je sestavljen iz materialnih predpisov, ki urejajo davčne obveznosti, in postopkovnih predpisov, s katerimi je določen način ravnanja davčnih organov, kadar v davčnih in drugih stvareh odločajo o obveznih dajatvah in o pravicah posameznikov, pravnih oseb in drugih strank v teh postopkih. Po teh predpisih so dolžni ravnati tudi državni in drugi organi, kadar so po drugih predpisih dolžni uporabljati davčno procesno zakonodajo.Zakon o davčnem postopku (Uradni list RS, št. 13/11 – uradno prečiščeno besedilo, 32/12, 94/12, 101/13 – ZdavNepr, 111/13, 25/14 – ZFU, 40/14 – ZIN-B, 90/14 in 91/15; v nadaljevanju: ZDavP-2) v prvem odstavku
- člena določa, da postopa po tem zakonu davčni organ, kadar odloča o obveznostih in pravicah posameznikov, pravnih oseb in drugih strank v postopku pobiranja davkov (v nadaljevanju: davčni postopek).ZDavP-2 ureja vročanje v določbah
- člena, in sicer glede vročanja informativnih izračunov in odločb o odmeri dohodnine določa:»
(1)Vse odločbe in sklepi ter drugi dokumenti, od katerih vročitve začne teči rok, razen odločb, sklepov in drugih dokumentov, ki se izdajo v postopku davčnega nadzora in v postopku davčne izvršbe ter odločb o obročnem plačilu davka po 101., 102. in 103. členu tega zakona, se vročajo z navadno vročitvijo. Vročitev je opravljena 15. dan od dneva odpreme, če ta zakon ne določa drugače.
(2)Odločbe, izdane na podlagi sedmega odstavka 267. člena tega zakona se vročajo z osebno vročitvijo.
(3)Če davčni zavezanec ne plača davka v roku oziroma v roku ne izpolni druge obveznosti, mu davčni organ vroči odločbo, sklep ali drug dokument z osebno vročitvijo, če ta zakon ne določa drugače.«.Kot izhaja iz drugega in tretjega odstavka
- člena ZDavP-2 se odmera dohodnine opravi na podlagi podatkov, s katerimi razpolagata davčni organ in davčni zavezanec rezident, torej na podlagi teh podatkov davčni organ najpozneje do
- maja tekočega leta za davčnega zavezanca rezidenta sestavi in odpremi informativni izračun dohodnine, ki velja za njegovo napoved, če davčni zavezanec rezident nanj v 15 dneh od vročitve ne vloži ugovora, po poteku roka za vložitev ugovora in če davčni zavezanec rezident nanj ne ugovarja, velja informativni izračun dohodnine za odločbo o odmeri dohodnine in velja, da se je odpovedal pritožbi. Na osnovi odločbe bo za zavezanca torej nastala davčna obveznost, ki se bo odrazila v doplačilu dohodnine ali pa vrnitvi preveč plačane dohodnine. V teh primerih velja določba prvega odstavka
- člena ZDavP-2, kar pomeni, da se pošiljka vroča z navadno vročitvijo, vročitev pa je opravljena
- dan od dneva odpreme. Na ta način je zakonodajalec skušal zavezance razbremeniti vlaganja davčnih napovedi, davčni organ pa obdelave teh napovedi.V primerih po četrtem, petem in šestem odstavku
- člena ZDavP-2, ko- davčni zavezanec rezident ugotovi, da so podatki v informativnem izračunu nepravilni ali nepopolni, in v 15 dneh od vročitve informativnega izračuna vloži ugovor;- davčni zavezanec ugovarja zoper informativni izračun in v roku za ugovor vloži dopolnjen informativni izračun, ki se šteje za njegovo napoved za odmero dohodnine;- davčnemu zavezancu rezidentu informativni izračun dohodnine ni bil vročen do
- junija tekočega leta za preteklo leto in mora do
- julija vložiti napoved za odmero dohodnine, s čimer izpodbija domnevo vročitve po prvem odstavku
- člena tega zakona,pa davčni organ preveri navedbe davčnega zavezanca in na podlagi svojih podatkov in podatkov davčnega zavezanca izda odločbo. Te odločbe se v skladu s sedmim odstavkom
- člena ZDavP-2 vročajo z osebno vročitvijo. Z dnem vročitve začneta teči rok za izpolnitev davčne obveznosti in rok za vložitev pritožbe.Iz navedenega tako izhaja, da se skladno z določili ZDavP-2 vročitve informativnih izračunov dohodnine ne opravljajo z osebno vročitvijo, temveč se opravljajo z navadno vročitvijo. Rok za fikcijo vročitve, torej da je vročitev opravljena
- dan od dneva odpreme, je bil določen v ZDavP-2 prvotno, vendar je bil zakon noveliran in je rok skrajšal na 15 dni (Uradni list RS, št. 110/09). Veljavni zakon tako določa domnevo o opravljeni vročitvi
- dan od dneva odpreme, ki jo je mogoče v zakonsko določenih pogojih izpodbijati.Davčni zavezanec rezident, ki mu informativni izračun dohodnine ni bil vročen do
- junija tekočega leta za preteklo leto, mora do
- julija vložiti napoved za odmero dohodnine, s čimer izpodbija domnevo vročitve po prvem odstavku
- člena tega zakona. Eno od temeljnih načel ZDavP-2 je namreč tudi načelo zakonitega in pravočasnega izpolnjevanja in plačevanja davčnih obveznosti, ki izhaja iz člena
- S tem se realizira splošna korist v davčnih zadevah. Ta dolžnost oziroma odgovornost zavezanca izhaja tudi iz navedene določbe šestega odstavka
- člena ZDavP-2.IP je pri svojem delu že obravnaval primere glede vročanja informativnih izračunov dohodnine in odločb o odmeri dohodnine. Predlagamo vam, da se z njimi seznanite. Priporočamo vam, da si v zvezi s tem preberete predvsem mnenje št. 0712-396/2008/2.[1] S spoštovanjem!Informacijski pooblaščenec:Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,informacijska pooblaščenkaPripravila:Nataša Siter, univ.dipl.prav.,svetovalka IP[1] Dostopni preko našega spletnega iskalnika na povezavi: http://www.ip-rs.si/varstvo-osebnih-podatkov/iskalnik-po-odlocbah-in-mnenjih/ O NAS Informacijski pooblaščenec Dunajska cesta 22 1000 Ljubljana, Slovenija Zemljevid (vir: najdi.si) Telefon: 01 230 97 30 Poštni in varni e-predal: gp.ip(at)ip-rs.si Odgovorna oseba za informacije za medije: dr. Jelena Virant Burnik. Kontakt za medije: Barbara Repovš, mediji@ip-rs.si ali 01 230 97 30 Prijava kršitev (Navodila in obrazci) URADNE URE PON - PET 9.00 - 12.00 POVEZAVE Informacije javnega značaja Priročniki in smernice Obrazci Politika zasebnosti Informacije o obdelavi osebnih podatkov Izjava o dostopnosti Podpora za majhna podjetja Pravice posameznikov Prijava na prejemanje e-novic Informacijski pooblaščenec | 2026