Vročitev odločbe delodajalcu + - Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem
- 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj. Datum: 26.11.2008 Številka: 0712-789/2008/2 Kategorije:Delovna razmerja --> Kategorije: Delovna razmerja Spoštovani, prejeli smo vaše elektronsko sporočilo z dne
- V sporočilu navajate, da je organ v upravnem postopku, ki se je začel na vašo vlogo, izdal in vam kot stranki v postopku, izročil odločbo. Ta odločba je relevantna tudi za vašega delodajalca, zaradi pravic in obveznosti, ki iz nje izhajajo. Sprašujete, ali lahko organ, ki je odločbo izdal, v zadevi, v kateri noben zakon ne opredeljuje delodajalca kot stranke, to odločbo vroči tudi delodajalcu oziroma ali ga lahko brez vašega pooblastila obvesti, kdaj vam je bila odločba izdana. Ker lahko avtentično razlago posameznih določb zakona daje le Državni zbor, neobvezno pa predlagatelj zakona, vam na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, v nadaljevanju na podlagi
- točke prvega odstavka
- člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07, uradno prečiščeno besedilo, v nadaljevanju ZVOP-1) ter
- člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/2005, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZInfP) posredujemo naslednji odgovor: Upoštevaje z vaše strani podane informacije in opisano dejansko stanje Pooblaščenec zaključuje, da v konkretnem primeru ni podana kršitev ZVOP-
- Navajate, da je odločba relevantna tudi za vašega delodajalca, zaradi pravic in obveznosti, ki iz nje izhajajo. V kolikor delodajalec ima pravni interes, lahko v upravnem postopku nastopa kot stranski udeleženec, zato mu pripada pravica, da se seznani z vsebino odločbe. Pooblaščenec uvodoma pojasnjuje nekaj splošnih pojmov, ki so pomembni za razumevanje odgovora na vaše vprašanje: V skladu z
- členom Ustave Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 33/91 s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju Ustava RS) je zagotovljeno varstvo osebnih podatkov ter prepovedana uporaba osebnih podatkov v nasprotju z namenom njihovega zbiranja. Zbiranje, obdelovanje, namen uporabe, nadzor in varstvo tajnosti osebnih podatkov določa zakon, vsakdo pa se ima pravico seznaniti z zbranimi osebnimi podatki, ki se nanašajo nanj ter pravico do sodnega varstva ob njihovi zlorabi. To pomeni, da je v skladu z Ustavo RS dovoljena tista obdelava osebnih podatkov, ki je vnaprej predvidena in določno opredeljena v posameznem (področnem) zakonu. Navedeno ustavno določilo oziroma, iz njega izhajajoče načelo zakonitosti, je opredeljeno v
- členu ZVOP-1 in izpeljano v
- členu ZVOP-1, ki na splošno določa, da se lahko osebni podatki obdelujejo le, če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon, ki določa tudi namen obdelave osebnih podatkov ali če je za obdelavo določenih osebnih podatkov podana osebna privolitev posameznika, ki pa mora biti predhodno pisno ali na drug ustrezen način seznanjen z namenom obdelave osebnih podatkov. Zakonska podlaga za obdelavo osebnih podatkov v javnem sektorju je nadalje določena v
- odstavku
- člena ZVOP-
- Ta določa, da se lahko osebni podatki v javnem sektorju obdelujejo le, če tako določa zakon, ali če je z zakonom določeno, da se določeni osebni podatki obdelujejo le na podlagi osebne privolitve posameznika. Ne glede na
- odstavek citiranega člena se lahko v javnem sektorju izjemoma obdelujejo tisti osebni podatki, ki so nujni za izvrševanje zakonitih pristojnosti, nalog ali obveznosti javnega sektorja, če se s to obdelavo ne poseže v upravičen interes posameznika, na katerega se osebni podatki nanašajo. Zakon o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/2006 – UPB2 s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju: ZUP) v
- členu določa, da morajo po tem zakonu postopati upravni in drugi državni organi, organi samoupravnih lokalnih skupnosti in nosilci javnih pooblastil, kadar v upravnih zadevah, neposredno uporabljajoč predpise, odločajo o pravicah, obveznostih ali pravnih koristih posameznikov, pravnih oseb ali drugih strank. V skladu z
- členom ZUP je upravna zadeva odločanje o pravici, obveznosti ali pravni koristi fizične ali pravne osebe oziroma druge stranke na področju upravnega prava. Šteje se, da gre za upravno zadevo, če je s predpisom določeno, da organ v neki stvari vodi upravni postopek, odloča v upravnem postopku ali izda upravno odločbo oziroma, če to zaradi varstva javnega interesa izhaja iz narave stvari. Pravico udeleževati se postopka pa ima poleg vas, ki ste stranka v upravnem postopku, v skladu s
- odst.
- člena, tudi oseba, ki izkaže pravni interes. Pravni interes izkaže oseba, ki zatrjuje, da vstopa v postopek zaradi varstva svojih pravnih koristi (stranski udeleženec). Stranski udeleženec ima v postopku, v skladu s
- odst. istega člena, enake pravice in dolžnosti kot stranka, če zakon ne določa drugače. Organ mora ves čas postopka po uradni dolžnosti skrbeti za to, da so v postopku udeleženi vsi, na katerih pravice in pravne koristi bi lahko vplivala odločba (
- člen ZUP). V skladu z
- členom ZUP, ki ureja pregled dokumentov, obvestila o poteku postopka in seveda poleg Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 24/03 s spremembami in dopolnitvami; ZDIJZ), tudi dostop do informacij javnega značaja, imajo stranke pravico pregledovati dokumente zadeve in na svoje stroške prepisati in preslikati potrebne dokumente v fizični ali elektronski obliki. Glede na določbo
- odst.
- člena, da ima stranski udeleženec v upravnem postopku enake pravice in dolžnosti kot stranka, če zakon ne določa drugače, pa je Informacijski pooblaščenec mnenja, da imajo torej tudi stranski udeleženci pravico pregledovati dokumente zadeve, jih prepisati in preslikati. Navedeno pomeni, da omenjeni stranski udeleženci lahko obdelujejo tudi vaše osebne podatke, ki se nahajajo v takem upravnem spisu, saj ZUP v
- členu daje organu, ki vodi upravni postopek, pravno podlago za posredovanje (tudi) osebnih podatkov stranskim udeležencem, kot uporabnikom teh podatkov. Vendar pa velja pri tem opozoriti na načelo namenskosti, kot eno temeljnih načel ZVOP-1, ki določa, da se osebni podatki lahko obdelujejo samo v skladu z nameni, zaradi katerih so bili zbrani in da je prepovedana uporaba osebnih podatkov v nasprotju z namenom njihovega zbiranja. To pomeni, da lahko stranski udeleženci vaše podatke obdelujejo oziroma uporabljajo samo v namene oziroma v okviru upravnega postopka za izdajo potrdila o lastništvu. Upoštevaje z vaše strani podane informacije in opisano dejansko stanje Pooblaščenec zaključuje, da v konkretnem primeru ni podana kršitev ZVOP-
- Navajate, da je odločba relevantna tudi za vašega delodajalca, zaradi pravic in obveznosti, ki iz nje izhajajo. V kolikor delodajalec ima pravni interes, lahko v upravnem postopku nastopa kot stranski udeleženec, zato mu pripada pravica, da se seznani z vsebino odločbe. S spoštovanjem, Informacijski pooblaščenec Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav., Pooblaščenka O NAS Informacijski pooblaščenec Dunajska cesta 22 1000 Ljubljana, Slovenija Zemljevid (vir: najdi.si) Telefon: 01 230 97 30 Poštni in varni e-predal: gp.ip(at)ip-rs.si Odgovorna oseba za informacije za medije: dr. Jelena Virant Burnik. Kontakt za medije: Barbara Repovš, mediji@ip-rs.si ali 01 230 97 30 Prijava kršitev (Navodila in obrazci) URADNE URE PON - PET 9.00 - 12.00 POVEZAVE Informacije javnega značaja Priročniki in smernice Obrazci Politika zasebnosti Informacije o obdelavi osebnih podatkov Izjava o dostopnosti Podpora za majhna podjetja Pravice posameznikov Prijava na prejemanje e-novic Informacijski pooblaščenec | 2026