Vzpostavitev enotnega informacijskega sistema pri oskrbi s plinom - IPRS

Vzpostavitev enotnega informacijskega sistema pri oskrbi s plinom + - Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem

2. 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj. Datum: 15.12.2022 Številka: 07121-1/2022/1387 Kategorije: --> Kategorije: Anonimizacija/psevdonimizacija Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju IP) je po elektronski pošti prejel vaš dopis, v katerem pojasnjujete, da skladno z Zakonom o oskrbi s plinom operater prenosnega sistema (OPS) vzpostavi, upravlja in vzdržuje enoten informacijski sistem (v nadaljnjem besedilu: EIS). V EIS bodo operaterji distribucijskih sistemov (ODS) vnesli tudi podatke svojih uporabnikov, ki so gospodinjski uporabniki (fizične osebe), in sicer bo vnos za takšne uporabnike pod psevdonimom - šifro odjemnega mesta. Sam OPS, ki bo upravljal EIS, ne bo imel podatka o tem, komu pripada določena šifra odjemnega mesta, prav tako tega podatka ne bodo imeli drugi uporabniki EIS (npr. ministrstvo za infrastrukturo, center za podporo in agencija za energijo). Podatek, komu pripada šifra odjemnega mesta, imajo le ODS-ji in dobavitelj, s katerima ima posamezna fizična oseba sklenjeno pogodbeno razmerje. Zaradi navedenega ste zavzeli stališče, da se v EIS ne bodo zbirali osebni podatki gospodinjskega uporabnika – fizične osebe, saj na podlagi šifre odjemnega mesta posameznega gospodinjskega uporabnika in pripadajočih podatkov ne bo mogoče identificirati nosilca teh podatkov. Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju na podlagi
3. člena Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne
4. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nadaljevanju: Splošna uredba),
5. točke prvega odstavka
6. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07, uradno prečiščeno besedilo, v nadaljevanju ZVOP-1) ter
7. člena Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, v nadaljevanju ZInfP) posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašim vprašanjem. Ob tem IP poudarja, da izven postopka inšpekcijskega nadzora konkretnih obdelav osebnih podatkov ne more presojati. Šifra odjemnega mesta je psevdonim in četudi ključa za identifikacijo posameznika nimajo vsi subjekti, ki bodisi upravljajo bodisi le uporabljajo enoten informacijski sistem, ga nekateri drugi subjekti imajo. Identifikacija posameznika po omenjenem psevdonimu ni zahtevna, zato ni razlogov, da šifra odjemnega mesta ne bi štela za osebni podatek posameznika. Obrazložitev V situaciji, ki jo predstavljate, je ključno vprašanje opredelitve pojma osebnih podatkov. Če namreč šifro odjemnega mesta lahko štejemo kot osebni podatek posameznika, potem se v EIS obdelujejo osebni podatki, če pa je ne moremo šteti za osebni podatek, pa pri EIS ne gre za sistem, pri katerem bi prišlo do obdelave osebnih podatkov in se določbe Splošne uredbe ne bi uporabljale. Prvi odstavek
8. člena Splošne uredbe vsebuje opredelitev pojma »osebni podatek«, in sicer ta pomeni katero koli informacijo v zvezi z določenim ali določljivim posameznikom (v nadaljnjem besedilu: posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki); določljiv posameznik je tisti, ki ga je mogoče neposredno ali posredno določiti, zlasti z navedbo identifikatorja, kot je ime, identifikacijska številka, podatki o lokaciji, spletni identifikator, ali z navedbo enega ali več dejavnikov, ki so značilni za fizično, fiziološko, genetsko, duševno, gospodarsko, kulturno ali družbeno identiteto tega posameznika; Vprašanje je torej, ali je posameznik na podlagi šifre odjemnega mesta določljiv. IP se strinja z vašo oceno, da gre pri šifri odjemnega mesta za psevdonim, ki je dodeljen posamezniku. Ključ za določitev posameznika iz samega psevdonima, imajo le določeni subjekti. Navajate namreč, da ne OPS, ki upravlja EIS, ne drugi uporabniki EIS »razen« operater distribucijskih sistemov plina in dobavitelj, s katerima ima posameznik sklenjeno pogodbeno razmerje, nimajo dostopa do ključa, s katerim bi postal posameznik po šifri odjemnega mesta, določen. Glede pojma psevdonima se je treba nasloniti na peti odstavek
9. člena Splošne uredbe, ki določa, da pomeni »psevdonimizacija« obdelavo osebnih podatkov na tak način, da osebnih podatkov brez dodatnih informacij ni več mogoče pripisati specifičnemu posamezniku, na katerega se nanašajo osebni podatki, če se take dodatne informacije hranijo ločeno ter zanje veljajo tehnični in organizacijski ukrepi za zagotavljanje, da se osebni podatki ne pripišejo določenemu ali določljivemu posamezniku. Uvodna izjava 26 Splošne uredbe, ki jo navajate tudi sami, določa: »Osebne podatke, ki so bili psevdonimizirani in ki jih je mogoče z uporabo dodatnih informacij pripisati posamezniku, bi bilo treba obravnavati kot informacije o določljivem posamezniku. Pri ugotavljanju, ali je posameznik določljiv, bi bilo treba upoštevati vsa sredstva – kot je na primer izločitev –, za katera se razumno pričakuje, da jih bo upravljavec ali druga oseba uporabila za neposredno ali posredno identifikacijo posameznika. Da bi ugotovili, ali se za ta sredstva lahko razumno pričakuje, da bodo uporabljena za identifikacijo posameznika, bi bilo treba upoštevati vse objektivne dejavnike, kot so stroški identifikacije in čas, potreben zanjo, ter pri tem upoštevati razpoložljivo tehnologijo in tehnološki razvoj v času obdelave.« Psevdonimi torej veljajo za osebne podatke, če je mogoče razumno pričakovati, da bo posameznika iz konkretnega psevdonima mogoče identificirati. Že iz vašega dopisa izhaja, da določeni subjekti lahko brez posebnega truda, napora ali stroškov šifro odjemnega mesta povežejo z določenim posameznikom. Ključ za identifikacijo posameznika iz šifre odjemnega mesta ima vsak čas na razpolago operater distribucijskih sistemov plina in dobavitelj, s katerima ima posameznik sklenjeno pogodbeno razmerje, šifra odjemnega mesta pa je seveda znana tudi posamezniku (ki pa, kot razumemo, sicer ni uporabnik EIS). Navajate tudi, da OPS in ostale osebe (razen ODS in dobavitelj, s katerima ima fizična oseba sklenjeno pogodbeno razmerje) ne bodo mogle uporabiti za ponovno identifikacijo posameznika. IP na to odgovarja, da morda na prvi pogled OPS in ostale osebe ne bodo mogle identificirati posameznika, bi se pa lahko obrnile na ODS ali dobavitelja in ob izkazani primerni pravni podlagi z lahkoto pridobili identifikacijske podatke posameznika. Pri tem nadalje poudarjamo, da ne bi bila vzdržna situacija, ko bi šifra odjemnega mesta za nekatere subjekte pomenila osebnega podatka (za ODS, dobavitelja in posameznika), za druge subjekte (na primer ministrstvo, agencija za energijo itd.) pa bi bila ne-osebni podatek. Kot ilustracijo lahko navedemo analogni primer: seznam ali baza podatkov, ki vsebuje številko EMŠO, ne vsebuje pa denimo imena in priimka ali drugih osebnih podatkov posameznika, je zbirka osebnih podatkov, četudi številke EMŠO večina upravljavcev ali uporabnikov ne bo mogla povezati z določljivim posameznikom. Nekateri uporabniki takšne zbirke pa bodo prav gotovo in to brez posebnega truda EMŠO lahko povezali z določljivim posameznikom. EMŠO je namreč tako kot drugi tovrstni podatki neke vrste psevdonim. Pri vprašanju določljivosti posameznika lahko opravimo tudi miselni poskus: če bi bil EIS podvržen hekerskemu napadu in bi se v javnosti pojavil seznam šifer odjemnih mest, skupaj z nekaterimi drugimi podatki (na primer o porabi plina) – ali bi šlo za razkritje osebnih podatkov določljivih posameznikov? Z enostavnim »križanjem« baz bi bili namreč lahko gospodinjski uporabniki, ki jim pripada šifra odjemnega mesta, zlahka identificirani. Iz vsega navedenega sledi, da posameznik s šifro odjemnega mesta sicer ni določen, je pa zlahka določljiv, zato ni razloga, da takšen psevdonim ne bi štel za osebni podatek. Vsi odgovori na vaša zastavljena vprašanja morajo torej izhajati iz predpostavke, da je šifra odjemnega mesta osebni podatek določljivega posameznika. Za konec naj še navedemo, da je uporaba psevdonimizacije neke vrste zaščitni ukrep pred posegi oziroma kršitvami varstva osebnih podatkov, zato je uporaba psevdonimizacije dobrodošla. V upanju, da ste dobili odgovor na svoje vprašanje, vas lepo pozdravljamo. Mojca Prelesnik, univ.dipl.prav., informacijska pooblaščenka Pripravila: mag. Polona Merc, univ. dipl. prav., svetovalka IP za varstvo osebnih podatkov O NAS Informacijski pooblaščenec Dunajska cesta 22 1000 Ljubljana, Slovenija Zemljevid (vir: najdi.si) Telefon: 01 230 97 30 Poštni in varni e-predal: gp.ip(at)ip-rs.si Odgovorna oseba za informacije za medije: dr. Jelena Virant Burnik. Kontakt za medije: Barbara Repovš, mediji@ip-rs.si ali 01 230 97 30 Prijava kršitev (Navodila in obrazci) URADNE URE PON - PET 9.00 - 12.00 POVEZAVE Informacije javnega značaja Priročniki in smernice Obrazci Politika zasebnosti Informacije o obdelavi osebnih podatkov Izjava o dostopnosti Podpora za majhna podjetja Pravice posameznikov Prijava na prejemanje e-novic Informacijski pooblaščenec | 2026