Vzpostavitev videonadzora pred dvigalom - IPRS

Vzpostavitev videonadzora pred dvigalom + - Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem 26. 1. 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj. Datum: 25.05.2022 Številka: 07120-1/2022/168 Kategorije: --> Kategorije: Video in avdio nadzor Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju IP) je po e-pošti prejel vaše zaprosilo za mnenje v zvezi z izvajanjem videonadzora. Navajate, da v vaši občini preurejate glavno ulico v centru mesta, pri čemer je na delu ulice na novo postavljeno tudi javno stranišče in dvigalo za invalidne osebe. Vrednost investicije (novega dvigala in javnih stranišč) je kar visoka, zato bi želeli na navedenem območju vzpostaviti videonadzor, in sicer z namenom preprečitve nastanka morebitne škode na dvigalu v nočnih urah. V občini imate namreč negativne izkušnje, da so bili določeni deli mesta, takoj po njihovi prenovi, cilj vandalizma (predvsem v poznih nočnih urah). V konkretnem primeru bi torej zasledovali namen zaščite premoženja občine, prav tako bi imel videonadzor preventivni učinek glede uničevanja dvigala. Sprašujete, ali je možno vzpostaviti videonadzor na navedeni javni površini na način, da bi bile kamere postavljene pred vhod v dvigalo, pred izhod iz dvigala in pred javno stranišče (ne pa v njem)? *** Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju na podlagi 58. člena Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nadaljevanju: Splošna uredba), 7. točke prvega odstavka 49. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo in 177/20, v nadaljevanju ZVOP-1) ter 2. člena Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, v nadaljevanju ZInfP) posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašim vprašanjem. Če so izpolnjeni spodaj navedeni pogoji, je uvedba videonadzora na javnih površinah s ciljem zagotovitve varnosti ljudi oz. premoženja in posledično identificiranja potencialnih ali morebitnih dejanskih storilcev protipravnih ravnanj s strani pristojnih organov lahko dopustna. Vendar je ob tem treba upoštevati konkretne okoliščine, načelo najmanjšega obsega podatkov ter morebitne druge ukrepe za zagotovitev varnosti premoženja, ki manj posegajo v zasebnost posameznikov. Pred uvedbo videonadzora na javnih površinah pa je obvezna tudi oprava ocene učinka predvidenih dejanj obdelave na varstvo osebnih podatkov. O b r a z l o ž i t e v: Pri tem IP poudarja, da izven postopka inšpekcijskega nadzora oziroma drugega upravnega postopka konkretnih obdelav osebnih podatkov ne more presojati. Navedeno pomeni, da IP v okviru nezavezujočega mnenja ne more komentirati utemeljenosti oz. zakonitosti videonadzora ki ga opisujete, oz. se ne more opredeljevati glede konkretnih lokacij oziroma točk, kjer bi se videonadzor izvajal. Podamo vam lahko zgolj splošne usmeritve in priporočila. Pojasnjujemo, da glede videonadzora še vedno veljajo določila ZVOP-1, ne glede na sprejetje Splošne uredbe. ZVOP-1 eksplicitno ureja poleg splošnih določb (74. člen) le videonadzor dostopov v uradne službene oziroma poslovne prostore (75. člen), videonadzor v večstanovanjskih stavbah (76. člen) ter videonadzor delovnih prostorov (77. člen). Iz vašega opisa sledi, da bi naj šlo v konkretnem primeru za snemanje javnih površin, vendar iz previdnosti opozarjamo, da v kolikor bi dejansko šlo za videonadzor delovnih prostorov zaposlenih, bi pravno podlago za uvedbo videonadzora lahko predstavljal 77. člen ZVOP-1. Za vsako obdelavo osebnih podatkov mora obstajati primerna pravna podlaga skladno s prvim odstavkom 6. člena Splošne uredbe. Ne glede na sprejetje Splošne uredbe se za javni sektor (kamor spada tudi občina) uporablja tudi četrti odstavek 9. člena ZVOP-1, ki določa, da se lahko ne glede na prvi odstavek tega člena v javnemu sektorju izjemoma obdelujejo tisti osebni podatki, ki so nujni za izvrševanje zakonitih pristojnosti, nalog ali obveznosti javnega sektorja, če se s to obdelavo ne poseže v upravičen interes posameznika, na katerega se osebni podatki nanašajo. Pri izvajanju videonadzora nad javnimi površinami glede obdelave osebnih podatkov je potrebno upoštevati, da niti ZVOP-1 niti katerikoli drug zakon ne daje pravne podlage za izvajanje videonadzora javnih površin, in da se lahko tak videonadzor izvaja le izjemoma, in sicer kot obdelavo osebnih podatkov na podlagi citiranega četrtega odstavka 9. člena ZVOP-1, torej v primeru, če so kumulativno izpolnjeni vsi pogoji iz te določbe ZVOP-1. Ob tem pa je treba upoštevati tudi načela Splošne uredbe, npr. načelo najmanjšega obsega podatkov, skladno s katerim morajo biti osebni podatki ustrezni, relevantni in omejeni na to, kar je potrebno za namene, za katere se obdelujejo (točka (

1. c)prvega odstavka 5. člena Splošne uredbe). Eventualno bi bilo po mnenju IP mogoče uvesti videonadzor na javnih površinah s ciljem zagotovitve varnosti ljudi oz. premoženja in posledično identificirati potencialne ali morebitne dejanske storilce protipravnih ravnanj s strani za to pristojnih organov, če so za to izpolnjeni zgoraj navedeni pogoji ob upoštevanju načela najmanjšega obsega podatkov. Upravljavec bi moral glede na konkretne okoliščine tudi presoditi, ali interes občine prevlada nad interesi posameznikov, ki se dnevno gibljejo na področjih, ki bi naj bila videonadzorovana. Videonadzor vsakogar, ki se giblje na navedenih javnih površinah, bi lahko v določenih okoliščinah predstavljal prekomeren poseg v zasebnosti ljudi in bi ukrep predstavljal nesorazmerno obdelavo osebnih podatkov (npr. v primeru, da se med drugim nadzoruje tudi del ulice, po kateri se redno gibljejo posamezniki). Opozarjamo tudi, da mora biti skladno s citiranim načelom najmanjšega obsega podatkov videonadzor usmerjen na točno določen in omejen prostor. Glede na vaš opis dodatno opozarjamo, da tretji odstavek 77. člena ZVOP-1 (ki sicer določa videonadzor v delovnih prostorih) določa, da je prepovedano izvajati videonadzor v delovnih prostorih izven delovnega mesta, zlasti v garderobah, dvigalih in sanitarnih prostorih, kar kaže na to, da gre za posebej varovane prostore, kjer je pričakovanje zasebnosti višje. Predlagamo, da pri presoji upoštevate tudi druge načine zagotovitve varnosti premoženja, ki manj posegajo v zasebnost posameznikov. V kolikor pa bi se kamere namestile tako, da oseba na posnetkih ni določljiva, v tem primeru ne bi šlo za videonadzor skladno z ZVOP-1. Ponovno opozarjamo, da bi lahko o utemeljenosti konkretnega videonadzora IP odločal zgolj v inšpekcijskem postopku. V primeru zakonitega izvajanja videonadzora je treba namestiti obvestilo o videonadzoru (74. člen ZVOP-1), ki mora biti vidno in razločno objavljeno na način, ki omogoča posamezniku, da se seznani z njegovim izvajanjem najkasneje, ko se nad njim začne izvajati videonadzor. Obvestilo mora vsebovati naslednje informacije: da se izvaja videonadzor; naziv osebe javnega ali zasebnega sektorja, ki ga izvaja ter telefonsko številko za pridobitev informacije, kje in koliko časa se shranjujejo posnetki iz videonadzornega sistema. Izvajalec videonadzora pa mora ob zakonitem izvajanju videonadzora posameznikom upoštevati tudi druge določbe Splošne uredbe, npr. informiranje posameznikov (prvi in drugi odstavek 13. člena Splošne uredbe), zavarovanje osebnih podatkov (24., 25. in 32. člen Splošne uredbe ter peti odstavek 74. člena ZVOP-1), vodenje evidenc dejavnosti obdelave (30. člen Splošne uredbe), oprava ocene učinka (35. člen Splošne uredbe), itd. Glede samega zavarovanja osebnih podatkov poudarjamo, da mora upravljavec sprejeti primerne tehnično-organizacijske ukrepe za zavarovanje osebnih podatkov (na primer glede zavarovanja sistema videonadzora, zavarovanja dostopa do prostora, kjer se hranijo videoposnetki, ureditev dostopnih pravic, določitev primernega roka hrambe videoposnetkov, vodenje seznama evidence dostopa do videonadzornega sistema, itd.). V zvezi z videonadzorom javnih površin opozarjamo tudi na opravo predhodne ocene učinka predvidenih dejanj obdelave na varstvo osebnih podatkov, skladno s 35. členom Splošne uredbe. Več o oceni učinka si lahko preberete v smernicah IP »Ocene učinkov na varstvo podatkov«, ki so dosegljive na spletni strani: https://www.ip-rs.si/fileadmin/user_upload/Pdf/Ocene_ucinkov/Smernice_o_ocenah_ucinka__DPIA__julij2018.pdf. Poudarjamo pa, da je skladno s »Seznamom vrst dejanj obdelave za katere velja zahteva po oceni učinka« (priloga 3 k navedenim smernicam), glede videonadzora javnih površin oprava ocene učinka obvezna. Nekaj informacij o vzpostavitvi videonadzora si lahko preberete tudi na spletni strani IP: https://www.ip-rs.si/varstvo-osebnih-podatkov/obveznosti-upravljavcev/vzpostavitev-videonadzora/ oziroma si poiščete odgovore v že izdanih mnenjih IP s pomočjo iskalnika na www.ip-rs.si/vop. V upanju, da vam bodo naša napotila v pomoč, vas lepo pozdravljamo. Mojca Prelesnik, univ.dipl.prav., informacijska pooblaščenka Pripravila: Barbara Pirš, univ.dipl.prav., svetovalka pooblaščenca za preventivo O NAS Informacijski pooblaščenec Dunajska cesta 22 1000 Ljubljana, Slovenija Zemljevid (vir: najdi.
2. si)Telefon: 01 230 97 30 Poštni in varni e-predal: gp.ip(at)ip-rs.si Odgovorna oseba za informacije za medije: dr. Jelena Virant Burnik. Kontakt za medije: Barbara Repovš, mediji@ip-rs.si ali 01 230 97 30 Prijava kršitev (Navodila in obrazci) URADNE URE PON - PET 9.00 - 12.00 POVEZAVE Informacije javnega značaja Priročniki in smernice Obrazci Politika zasebnosti Informacije o obdelavi osebnih podatkov Izjava o dostopnosti Podpora za majhna podjetja Pravice posameznikov Prijava na prejemanje e-novic Informacijski pooblaščenec | 2026