Vzpostavitev videonadzora v garažah - IPRS

Vzpostavitev videonadzora v garažah + - Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem

2. 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj. Datum: 28.06.2009 Številka: 0712-313/2009/2 Kategorije:Stanovanjsko in nepremičninsko pravo --> Kategorije: Stanovanjsko in nepremičninsko pravo Spoštovani, dne
4. 2009 smo prejeli vašo elektronsko pošto, v kateri nas prosite za mnenje o vzpostavitvi videonadzora v garažah. Ste član nadzornih odborov stanovalcev na … cesti 10 do 40, vodja skupine IT, ki je zadolžena za informacijsko tehnologijo ter varnost v naselju. V minulih treh letih je bilo iz vaše skupne podzemne garaže ukradeno večje število avtomobilov, kar zaradi pomanjkljive varnosti sploh ni težko. Stanovalci so seveda nejevoljni in si želijo večje varnosti, vsaj v garaži. Uvoz oz. izvoz je možen skozi dvoje avtomatskih vrat, ena na … cesto, druga na … ulico z uporabo pristopne kartice. Težava pa je, da je bilo za okoli 1000 parkirnih boksov v preteklosti izdanih preko 1500 pristopnih kartic, evidence pa ni. To pomeni, da ob kraji vozila nekdo uporabi kartico in ne moremo ugotoviti, kdo je to. Od stanovalcev prejemamo tudi želje po videonadzoru. Zato želite vzpostaviti videonadzor v garažah v dveh korakih: I. Izdaja novih pristopnih kartic V nekem časovnem terminu (npr. 3 mesecih) želite izdati nove pristopne kartice tako, da boste imeli evidenco, kdo je lastnik kartice. Stanovalec se bo ob prevzemu kartice identificiral z osebno izkaznico in podpisal njen prevzem. II. Vpeljava videonadzora Na vhodih / izhodih iz garaže želite vpeljati videonadzor, saj bi s tem pripomogli k zmanjšanju števila kraj ter preganjanju storilcev ob bodočih krajah. Zanima vas, koliko odstotkov soglasij stanovalcev potrebujete za ta ukrep, kako je z dostopom do shranjenih video posnetkov, kako dolgo se naj hranijo ter kdo lahko ima dostop. Želeli bi tudi vedeti, ali so navedeni ukrepi skladni z zakonodajo. Hkrati nas prosite za nasvete, kako lahko povečate varnost v naselju. Ker lahko avtentično razlago posameznih določb zakona daje le Državni zbor, neobvezno pa predlagatelj zakona, vam na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, v nadaljevanju na podlagi
5. točke prvega odstavka
6. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Ur. l. RS, št. 94/07, uradno prečiščeno besedilo, v nadaljevanju ZVOP-1) ter
7. člena Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, v nadaljevanju ZInfP) posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašimi vprašanji:
8. Za uvedbo videonadzora v garažah večstanovanjske stavbe zadošča pisna privolitev solastnikov, ki imajo v lasti več 70 odstotkov solastniških deležev.
9. Do videoposnetkov lahko dostopajo le osebe, ki so za to določene, oz. osebe, ki to lahko počele zaradi narave dela. V vsakem primeru pa morajo biti izrecno navedene v aktih upravljavca osebnih podatkov.
10. Videoposnetki se lahko hranijo le toliko časa, dokler je to potrebno za dosego namena, zaradi katerega so se zbirali ali nadalje obdelovali.
11. Obdelava osebnih podatkov na podlagi izdaje novih pristopnih kartic je možna le na podlagi osebnega soglasja posameznega stanovalca.
12. Po mnenju Pooblaščenca bi zadoščala uvedba videonadzora in je izdaja novih pristopnih kartic, iz katerih bo razvidno, kdo, kdaj in koliko časa se je zadrževal v garaži, nesorazmeren poseg v zasebnost. Pooblaščenec zato predlaga, da se s sostanovalci dogovorite le o uvedbi videonadzora, ne pa tudi o izdaji novih pristopnih kartic. O b r a z l o ž i t e v:
13. Vpeljava videonadzora Pooblaščenec je že v mnenju št. 0712-338/2007/2 izrazil mnenje, da je videonadzor v večstanovanjski stavbi mogoče izvajati pod pogoji, navedenimi v
14. členu tega zakona in sicer: - potrebno je pridobiti pisno privolitev solastnikov, ki imajo v lasti več 70 odstotkov solastniških deležev, - videonadzor v večstanovanjski stavbi se lahko uvede le takrat, kadar je to potrebno za varnost ljudi in premoženja, - z videonadzorom v taki stavbi se lahko nadzoruje le dostop do vhodov in izhodov večstanovanjskih stavb ter njihovi skupni prostori. Prepovedano pa je izvajati videonadzor nad hišniškim stanovanjem ter njegovo delavnico in snemati vhode v posamezna stanovanja, - prepovedano je omogočiti ali izvajati sprotno ali naknadno pregledovanje posnetkov videonadzornega sistema preko interne kabelske televizije, javne kabelske televizije, interneta ali s pomočjo drugega telekomunikacijskega sredstva, ki lahko prenaša te posnetke. Poleg tega je potrebno upoštevati tudi splošne določbe o videonadzoru, ki so navedene v
15. členu ZVOP-1: - izvajalec videonadzora mora o tem objaviti vidno obvestilo, ki mora vsebovati vse informacije, taksativno naštete v
16. odstavku navedenega člena (da se videonadzor izvaja, naziv osebe javnega ali zasebnega sektorja, ki ga izvaja ter telefonsko številko za pridobitev informacije, kje in koliko časa se shranjujejo posnetki iz videonadzornega sistema). - videonadzorni sistem, s katerim se izvaja videonadzor, mora biti zavarovan pred dostopom nepooblaščenih oseb (
17. odstavek tega člena). V skladu z
18. členom ZVOP-1 se videoposnetki lahko hranijo le toliko časa, dokler je to potrebno za dosego namena, zaradi katerega so se zbirali ali nadalje obdelovali. Po izpolnitvi namena obdelave se osebni podatki zbrišejo, uničijo, blokirajo ali anonimizirajo, če niso na podlagi zakona, ki ureja arhivsko gradivo in arhive, opredeljeni kot arhivsko gradivo, oziroma če zakon za posamezne vrste osebnih podatkov ne določa drugače. Videonadzor lahko stanovalci izvajate sami, seveda pod navedenimi pogoji, ki jih določa ZVOP-
19. V praksi pa videonadzor najpogosteje izvajajo za to usposobljena in registrirana varnostna podjetja, ki nameščajo in upravljajo videokamere v imenu in za račun svojih strank, torej upravljavcev osebnih podatkov, ki so torej po določbi
20. člena ZVOP-1, pogodbeni obdelovalci. Upravljavci osebnih podatkov lahko posamezna opravila v zvezi z obdelavo osebnih podatkov s pogodbo zaupajo pogodbenemu obdelovalcu. Pogodbeni obdelovalec pa mora biti registriran za tako dejavnost in tudi zagotavljati ustrezne postopke in ukrepe iz
21. člena ZVOP-
22. S tem so mišljeni organizacijski, tehnični in logično-tehnični postopki in ukrepi za varovanje osebnih podatkov, preprečevanje nepooblaščenega uničevanja podatkov, njihova sprememba ali izguba ter nepooblaščena obdelava osebnih podatkov. Torej, pod vsemi zgoraj navedenimi pogoji za zakonito izvajanje videonadzora, ki jih določa ZVOP-1, lahko uvedete videonadzor v garažah vaše večstanovanjske stavbe. Videonadzor lahko seveda izvajate primarno stanovalci sami, lahko pa za izvajanje pooblastite enega od za to registriranih podjetij. To registrirano podjetje bo vaš pogodbeni obdelovalec, ki bo na podlagi sklenjene pogodbe videonadzor izvajal v imenu in za račun stanovalcev. Kdorkoli pa že bo upravljavec osebnih podatkov (bodisi stanovalci sami – torej nadzorni odbor bodisi za to posebej pooblaščena oseba), bo moral med drugim upoštevati tudi določbe
23. odstavka
24. člena ZVOP-1 in v svojih aktih predpisati postopke in ukrepe za zavarovanje osebnih podatkov ter določiti osebe, ki so odgovorne za določene zbirke osebnih podatkov, in osebe, ki lahko zaradi narave njihovega dela obdelujejo določene osebne podatke. Do videoposnetkov bodo torej lahko dostopale le osebe, ki bodo za to določene oz., ki bodo to lahko počele zaradi narave dela. V vsakem primeru pa bodo morale biti izrecno navedene v aktih upravljavca osebnih podatkov.
25. Izdaja novih pristopnih kartic Za obdelavo osebnih podatkov imetnikov pristopnih kartic mora imeti upravljavec teh osebnih podatkov pravno podlago. V skladu ZVOP-1 se namreč lahko osebni podatki v zasebnem sektorju (kamor sodi tudi izvršni odbor nadzornih odborov skupnosti stanovalcev) lahko obdelujejo le, če tako določa zakon ali če za to obstaja privolitev posameznika, čigar podatki se obdelujejo (
26. odstavek
27. člena ZVOP-1). Pooblaščenec ne ve za določbe v veljavni zakonodaji, ki bi nadzornemu odboru stanovanjske skupnosti omogočale obdelavo osebnih podatkov etažnih lastnikov oz. imetnikov pristopnih kartic. Zato je po mnenju Pooblaščenca takšna obdelava možna le na podlagi osebnega soglasja posameznega stanovalca. Pri tem pa je treba opozoriti, da bo upravljavec tako zbranih osebnih podatkov moral upoštevati vse določbe ZVOP-1 glede obdelave osebnih podatkov (določbe o dolžnostih upravljavca, pravicah posameznika, varovanju osebnih podatkov ipd.). Pooblaščenec meni, da je sprejem obeh ukrepov (tako videonadzora kot tudi izdaje novih pristopnih kartic) nesorazmeren glede na namen. Po mnenju Pooblaščenca bi zadoščala uvedba videonadzora in je izdaja novih pristopnih kartic, iz katerih bo razvidno, kdo, kdaj in koliko časa se je zadrževal v garaži, nesorazmeren poseg v zasebnost. Pooblaščenec zato predlaga, da se s sostanovalci dogovorite le o uvedbi videonadzora, ne pa tudi o izdaji novih pristopnih kartic. S spoštovanjem, Informacijski pooblaščenec: Nataša Pirc Musar, univ.dipl.prav., pooblaščenka O NAS Informacijski pooblaščenec Dunajska cesta 22 1000 Ljubljana, Slovenija Zemljevid (vir: najdi.si) Telefon: 01 230 97 30 Poštni in varni e-predal: gp.ip(at)ip-rs.si Odgovorna oseba za informacije za medije: dr. Jelena Virant Burnik. Kontakt za medije: Barbara Repovš, mediji@ip-rs.si ali 01 230 97 30 Prijava kršitev (Navodila in obrazci) URADNE URE PON - PET 9.00 - 12.00 POVEZAVE Informacije javnega značaja Priročniki in smernice Obrazci Politika zasebnosti Informacije o obdelavi osebnih podatkov Izjava o dostopnosti Podpora za majhna podjetja Pravice posameznikov Prijava na prejemanje e-novic Informacijski pooblaščenec | 2026