Zahteva civilnega sodišča po izpisu telefonskih klicev + - Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem
- 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj. Datum: 20.05.2008 Številka: 0712-449/2008/2 Kategorije:Sodni postopki, Telekomunikacije in pošta --> Kategorije: Telekomunikacije in pošta, Sodni postopki Spoštovani, Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju Pooblaščenec) je prejel vaš dopis, v katerem pojasnjujete, da ste tožena stranka v pravdnem postopku, v katerem tožnica trdi, da ste jo nadlegovali po telefonu. Sodišče je zahtevalo izpiske vaših telefonskih klicev od operaterjev. Prvi operater je poslal seznam klicev, drugi pa ne, z navedbo, da mu zakon tega ne dovoljuje, ker gre za zasebni pravdni postopek. Zanima vas, kateri operater je ravnal pravilno in ali je sodišče ravnalo pravilno, ko je v spis vložilo izpiske pogovorov, da si jih je tožnica lahko ogledala. Sprašujete, do kakšne satisfakcije ste upravičeni, ko se bo izkazalo, da je tožnica lagala in ali morate tožiti. Informacijski pooblaščenec vam na podlagi posredovanih informacij v skladu z
- členom Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, 51-2007-ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP) in
- točke prvega odstavka
- člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo; v nadaljevanju: ZVOP-1-UPB1), posreduje neobvezno mnenje.
- Pooblaščenec ocenjuje, da je pravilno ravnal operater, ki pravdnemu sodišču ni posredoval izpiska vaših telefonskih klicev.
- Ko in če je nek dokument del sodnega spisa, pa zakon o pravdnem postopku za stranke postopka ne postavlja nobenih omejitev, kar pomeni, da lahko stranke pregledujejo vse listine, ki se nahajajo v spisu, tudi v interesu seznanitve z vsemi dejstvi in dokazi v zvezi s postopkom, katerega udeleženec je stranka. Zakon o elektronskih komunikacijah (Uradni list RS, št. 13/2007; v nadaljevanju ZEKom-UPB1) ureja področje zaščite tajnosti in zaupnosti elektronskih komunikacij. V
- členu ZEKom-UPB1 je določeno, da se zaupnost komunikacij nanaša tudi na podatke o prometu in lokacijske podatke. V obravnavanem primeru gre za izpis podatkov o odhodnih klicih, ki so v skladu s
- točko
- člena ZEKom-UPB1 opredeljeni kot podatki o prometu (v nadaljevanju prometni podatki) in glede katerih je Pooblaščenec že izoblikoval svoje stališče, da v posameznih primerih lahko veljajo za zbirko osebnih podatkov in torej kot takšni uživajo pravno varstvo po ZVOP-1-UPB
- Operater mora za namene pridobivanja podatkov o prometu v elektronskem komunikacijskem omrežju, ki jih določa zakon, ki ureja kazenski postopek, za namene zagotavljanja nacionalne varnosti in ustavne ureditve ter varnostnih, političnih in gospodarskih interesov države, kot jih določa zakon, ki ureja Slovensko obveščevalno varnostno agencijo, in za namene obrambe države, kot jih določa zakon, ki ureja obrambo države, hraniti podatke iz 107.b člena tega zakona, če jih ustvari ali obdela pri zagotavljanju z njimi povezanih javnih komunikacijskih storitev. ZEKom-UPB1 v 107.b členu določa celoten nabor kategorije podatkov, ki so jih operaterji dolžni hraniti, med katere sodi tudi telefonska številka kličočega, ter ime in naslov naročnika ali registriranega uporabnika. Operater je dolžan posredovati hranjene podatke takoj, ko prejme prepis tistega dela izreka odredbe pristojnega organa, v katerem je navedba vseh potrebnih podatkov o obsegu dostopa. Razlog za zelo omejen in nadzorovan pristop glede možnosti pridobivanja lokacijskih in prometnih podatkov v ZEKom-UPB1 izhaja iz dejstva, da je obravnavani vidik zasebnosti posameznika povzdignjen na raven človekove pravice, ki jo ureja Ustava Republike Slovenije, in sicer v
- členu, ki zagotavlja varstvo tajnosti pisem in drugih občil, pri čemer pod pojmom »druga občila« razumemo tudi korespondenco v mobilni telefoniji. Drugi odstavek
- člena Ustave Republike Slovenije določa, da lahko le zakon predpiše, da se na podlagi odločbe sodišča za določen čas ne upošteva varstvo tajnosti pisem in drugih občil in nedotakljivost človekove zasebnosti, če je to nujno za uvedbo ali potek kazenskega postopka ali za varnost države. Pooblaščenec pri tem opozarja, da se v tem delu pravica do zasebnosti iz navedenega
- člena Ustave Republike Slovenije, povezuje tudi s pravico do varstva osebnih podatkov iz
- člena Ustave Republike Slovenije, saj se, kot že navedeno, lahko prometni podatki v posameznih primerih štejejo kot zbirka osebnih podatkov, katere »zasebnost« varuje
- člen Ustave Republike Slovenije. Pooblaščenec tako zaključuje, da je operater dolžan posredovati podatke (iz 107.b člena ZEKom - UPB1) zgolj pristojnim organom na podlagi njihove pisne odredbe, in sicer, če gre za namen pregona kaznivih dejanj skladno z zakonom, ki ureja kazenski postopek, če gre za namene zagotavljanja nacionalne varnosti in ustavne ureditve ter varnostnih, političnih in gospodarskih interesov države, kot jih določa zakon, ki ureja Slovensko obveščevalno varnostno agencijo, in za namene obrambe države, kot jih določa zakon, ki ureja obrambo države, ne pa tudi pravdnemu sodišču za reševanje civilno pravnih razmerij. Ker v ZEKom-UPB1 ni določena obveznost razkritja osebnih podatkov v okviru civilnega sodnega postopka, pravo Skupnosti pa državam članicam ne nalaga, da v postopku v glavni stvari, določijo obveznost posredovanja osebnih podatkov, da bi se zagotovilo učinkovito varstvo neke pravice v okviru civilnega sodnega postopka, je posredovanje prometnih podatkov za potrebe civilnega postopa v nasprotju s pravnim redom. Takšno stališče smiselno izhaja iz sodbe Sodišča Evropskih skupnosti številka C-275/06 z dne
- 2008 (Productores de Musica de Espana (Promusica) v. Telefonica de Espana SAU), ko je sodišče obravnavalo podoben primer dveh pravnih subjektov. Promusicae je namreč vložila predloga za izdajo začasne odredbe, v katerem je zahtevala, naj se družbi Telefonica naloži razkritje osebnih podatkov posameznikov (katerih IP naslov ter datum in ura povezave so znani), ki jim slednja zagotavlja dostop do interneta. Ko je nek dokument v sodnem spisu, pa Zakon o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 73/2007, v nadaljevanju ZPP-UPB3) v
- členu ureja pravico do prepisovanja in pregledovanja spisov pravde in določa, da imajo stranke pravico pregledovati in prepisovati spise pravde, v kateri so udeležene. Zakon za stranke postopka ne postavlja nobenih omejitev, kar pomeni, da lahko pregledujejo vse listine, ki se nahajajo v spisu, ki je predmet postopka, v katerem stranka so, tudi v interesu seznanitve z vsemi dejstvi v zvezi s postopkom, katerega udeleženec je stranka. Sodišče tako ni ravnalo narobe, ko je v pravdni spis uvrstilo izpis klicev, saj je ta listina predstavljala dokaz v postopku in je morala biti na razpolago obema pravdnima strankama z namenom seznanitve z dejanskim stanjem. Drugim osebam, ki niso stranke postopka, se lahko pod določenimi pogoji (izjemoma) dovoli pregled in prepis posameznih spisov, in sicer samo, če imajo opravičeno korist. Dokler postopek teče, dovoli to predsednik senata, potem ko je končan, pa predsednik oziroma predstojnik sodišča oziroma delavec sodišča, ki ga ta določi. Podatki iz spisa, do katerih stranke dostopajo v okviru pravice iz
- člena ZPP-UPB3, se navezujejo na konkretno pravdo in so stranki na voljo zato, da se lahko seznani z vsemi dejstvi in okoliščinami iz konkretne pravdne zadeve in jih lahko bodisi prereka, pripozna ali na njih gradi svojo obrambo oziroma vodi pravdo. Ti podatki niso namenjeni širši javnosti in tega se morajo stranke z vso resnostjo zavedati, kajti če bi jih uporabile izven tega namena ali kako drugače zlorabile, tako da bi drugi stranki nastala kakršna koli škoda, bi le ta lahko uveljavljala njeno povrnitev v novem pravdnem postopku. Glede ustreznosti višine pravdnega zahtevka oziroma (ne)ustreznosti morebitne dosojene odškodnine, ki bi za vas predstavljala satisfakcijo, pa se Pooblaščenec ni pristojen opredeljevati. S spoštovanjem, Informacijski pooblaščenec Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav. pooblaščenka O NAS Informacijski pooblaščenec Dunajska cesta 22 1000 Ljubljana, Slovenija Zemljevid (vir: najdi.si) Telefon: 01 230 97 30 Poštni in varni e-predal: gp.ip(at)ip-rs.si Odgovorna oseba za informacije za medije: dr. Jelena Virant Burnik. Kontakt za medije: Barbara Repovš, mediji@ip-rs.si ali 01 230 97 30 Prijava kršitev (Navodila in obrazci) URADNE URE PON - PET 9.00 - 12.00 POVEZAVE Informacije javnega značaja Priročniki in smernice Obrazci Politika zasebnosti Informacije o obdelavi osebnih podatkov Izjava o dostopnosti Podpora za majhna podjetja Pravice posameznikov Prijava na prejemanje e-novic Informacijski pooblaščenec | 2026