Zahteva delodajalca po utemeljitvi zdravniškega potrdila zaposlenega - IPRS

Zahteva delodajalca po utemeljitvi zdravniškega potrdila zaposlenega + - Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem

2. 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj. Datum: 22.11.2006 Številka: 0712-365/2006/2 Kategorije:Delovna razmerja, Zdravstveni osebni podatki --> Kategorije: Delovna razmerja, Zdravstveni osebni podatki Spoštovani,Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju Pooblaščenec) je dne
4. 2006 prejel vaše e-sporočilo. V njem nas sprašujete ali je delodajalec (v zasebnem sektorju) ravnal nezakonito, ker je vaše veljavno zdravniško potrdilo »ukinil« brez vaše vednosti in vednosti vaših zdravnikov. Potrdilo se sicer nanaša na prepoved uživanja malice iz menze.Kot razlagate, ste kasneje ponovno prinesli zdravniško potrdilo z enako vsebino, vendar je delodajalec zahteval od zdravnice, ki je potrdilo izdala, da ga podrobneje utemelji. Tega zdravnica ni storila. Tudi tu vas zanima, ali je bilo ravnanje delodajalca nezakonito.Ker lahko avtentično razlago posameznih določb relevantnih predpisov daje le Državni zbor, neobvezno pa predlagatelj zakona, vam na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, v nadaljevanju na podlagi
5. točke prvega odstavka
6. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 86/04 in 113/05 - ZInfP; v nadaljevanju ZVOP-1) ter
7. člena Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05) posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašimi vprašanji.
8. Zakon o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 86/04 in 113/05 – ZinfP; v nadaljevanju ZVOP-1) med drugim daje pooblastila Pooblaščencu za dajanje neobveznih mnenj s področja varstva osebnih podatkov (
9. točka prvega odstavka
10. člena). ZVOP-1, ki je celovit in sistemski zakon oziroma temeljni zakonski predpis s področja varstva osebnih podatkov, določa pravice, obveznosti, načela in ukrepe, s katerimi se preprečujejo neustavni, nezakoniti in neupravičeni posegi v zasebnost posameznika pri obdelavi osebnih podatkov. Iz omenjenega dometa ZVOP-1 in definicij osnovnih pojmov iz
11. člena istega zakona nedvomno izhaja, da konkretni primer ni v neposredni zvezi s sistemom varstva osebnih podatkov. Na podlagi zgornjih navedb in informacij, ki ste nam jih posredovali, Pooblaščenec ugotavlja, da se prvi primer ne nanaša na področje varstva osebnih podatkov, zaradi česar Pooblaščenec ni pristojen za izdajo mnenja. Iz opisanega dejanskega stanja namreč izhaja, da gre za notranja, delovnopravna razmerja med delavcem in delodajalcem ter da dejanje delodajalca očitno ne predstavlja posega v sistem varstva osebnih podatkov.
12. Pooblaščenec ugotavlja, da zgolj dejstvo, da je delodajalec na zdravnico naslovil zahtevo za dodatna pojasnila k že izdanemu zdravniškemu potrdilu, ne predstavlja kršitve varstva osebnih podatkov. Pri tem Pooblaščenec ni presojal morebitne kršitve predpisov s področja varstva osebnih podatkov s strani zdravnice oziroma izvajalca zdravstvenih storitev, saj kot navajate, zdravnica dodatnih pojasnil ni posredovala delodajalcu.
13. Ker vas v zvezi z drugim primerom verjetno zanima, ali je delodajalec v okviru izvrševanja pogodbe o zaposlitvi upravičen pridobiti zdravstvene podatke v smislu dodatnih pojasnil k že izdanemu zdravniškemu potrdilu, neposredno od zdravnika oziroma izvajalca zdravstvenih storitev, Pooblaščenec pojasnjuje, da delodajalec do omenjenih podatkov ni upravičen, saj za to nima podlage v ZVOP-1 ali kakšnem drugem zakonu in bi izdaja dodatnih pojasnil predstavljala nedopustno obdelavo občutljivih osebnih podatkov. ZVOP-1 je torej tisti sistemski zakon, ki določa pravice, obveznosti, načela in ukrepe, s katerimi se preprečujejo neustavni, nezakoniti in neupravičeni posegi v zasebnost in dostojanstvo posameznika pri obdelavi osebnih podatkov, ki so namenjeni vključitvi v dopustno zbirko osebnih podatkov.
14. člen ZVOP-1 določa pravne podlage, na podlagi katerih sme zasebni sektor obdelovati osebne podatke. Navedeni člen med drugim tako določa, da se osebni podatki v zasebnem sektorju lahko obdelujejo, če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon ali če je za obdelavo določenih osebnih podatkov podana osebna privolitev posameznika. Podatek o zdravstvenem stanju posameznika sodi med tako imenovane občutljive osebne podatke v skladu s
15. točko
16. člena ZVOP-1, za obdelavo katerega je zakon v
17. členu navedel še dodatne, strožje pogoje in predpostavke, ki morajo biti v skladu z ZVOP-1 izpolnjeni, da je obdelava občutljivih osebnih podatkov zakonsko dopustna. Tako se občutljivi podatki v skladu s navedenim členom lahko obdelujejo le v naslednjih primerih:
18. če je posameznik za to podal izrecno osebno privolitev, ki je praviloma pisna, v javnem sektorju pa tudi določena z zakonom;
19. če je obdelava potrebna zaradi izpolnjevanja obveznosti in posebnih pravic upravljavca osebnih podatkov na področju zaposlovanja v skladu z zakonom, ki določa tudi ustrezna jamstva pravic posameznika;
20. če je obdelava nujno potrebna za varovanje življenja ali telesa posameznika, na katerega se osebni podatki nanašajo, ali druge osebe, kadar posameznik, na katerega se osebni podatki nanašajo, fizično ali poslovno ni sposoben dati svoje privolitve iz
21. točke tega člena;
22. če jih za namene zakonitih dejavnosti obdelujejo ustanove, združenja, društva, verske skupnosti, sindikati ali druge nepridobitne organizacije s političnim, filozofskim, verskim ali sindikalnim ciljem, vendar le, če se obdelava nanaša na njihove člane ali na posameznike, ki so v zvezi s temi cilji z njimi v rednem stiku, ter če se ti podatki ne posredujejo drugim posameznikom ali osebam javnega ali zasebnega sektorja brez pisne privolitve posameznika, na katerega se nanašajo;
23. če je posameznik, na katerega se nanašajo občutljivi osebni podatki, te javno objavil brez očitnega ali izrecnega namena, da omeji namen njihove uporabe;
24. če jih za namene zdravstvenega varstva prebivalstva in posameznikov ter vodenja ali opravljanja zdravstvenih služb obdelujejo zdravstveni delavci in zdravstveni sodelavci v skladu z zakonom;
25. če je to potrebno zaradi uveljavljanja ali nasprotovanja pravnemu zahtevku;
26. če tako določa drug zakon zaradi izvrševanja javnega interesa. ZVOP-1 sicer kot splošen predpis na sistemski ravni ureja varstvo osebnih podatkov, vendar dopušča, da se varstvo osebnih podatkov ureja za posamezna pravna področja tudi s področnimi zakoni (prim.
27. člen). Tak primer je Zakon o delovnih razmerjih (Uradni list RS, št. 42/02; v nadaljevanju ZDR). Določba prvega odstavka
28. člena ZDR, ki pravi, da se osebni podatki delavcev lahko zbirajo, obdelujejo, uporabljajo in dostavljajo tretjim osebam samo, če je to določeno s tem ali drugim zakonom ali če je to potrebno zaradi uresničevanja pravic in obveznosti iz delovnega razmerja ali v zvezi z delovnim razmerjem, delodajalcu ne daje zadostne podlage za pridobitev dodatnih pojasnil k izdanemu zdravniškemu potrdilu. Obravnavana določba ZDR dopušča »notranjo« obdelavo osebnih podatkov s strani delodajalca, ne daje pa možnosti od »zunaj« zahtevati posredovanja občutljivih osebnih podatkov. Delodajalec bi občutljiv osebni podatek, ki se nanaša na zdravstveno stanje posameznika, lahko obdeloval le ob izpolnjevanju vsaj enega od pogojev iz zgoraj omenjenega
29. člena ZVOP-
30. Zakon o zdravstveni dejavnosti (Uradni list RS, št. 23/2005 – uradno prečiščeno besedilo, v nadaljevanju ZZDej) v
31. členu zavezuje zdravstvene delavce in zdravstvene sodelavce ter druge osebe, ki so jim podatki o zdravstvenem stanju posameznika in o vzrokih, okoliščinah in posledicah tega stanja dosegljivi zaradi narave njihovega dela, varovati te podatke kot poklicno skrivnost. Dolžnost varovanja poklicne skrivnosti lahko zdravstvenega delavca ali zdravstvenega sodelavca razreši le prizadeta oseba sama ali sodišče, za mladoletne osebe in za osebe pod skrbništvom pa starši oziroma skrbniki. Navedeni člen torej kot nedopustno opredeljuje kakršnokoli posredovanje zdravstvenih podatkov posameznika ter podatkov o vzrokih, okoliščinah in posledicah tega stanja, če ni za to podlage v pacientovi privolitvi, odredbi sodišča ali, glede na določbo
32. člena ZVOP-1, v zakonu. Podobno izhaja tudi iz določb Zakona o zdravniški službi (Uradni list RS, št. 72/2006 – uradno prečiščeno besedilo). V konkretnem primeru so predmet varovanja poklicne skrivnosti vzroki za obstoječe zdravstveno stanje pacienta in sklepanje na možne posledice tega stanja. Tovrstne informacije so podvržene varstvu poklicne skrivnosti v pravem pomenu besede, saj gre za informacije, ki jih noben dokument (iz obstoječe pacientove zdravstvene dokumentacije) izrecno ne vsebuje. Glede na dejstvo, da konkreten dokument sploh ne obstaja, je nedopustnost posredovanja podatkov (informacij) še toliko bolj utemeljena, saj bi zahteva delodajalca v konkretnem primeru celo pomenila, da je izvajalec zdravstvenih storitev oziroma zdravnik zavezan k pozitivni dolžnosti – izdelavi dokumenta z določeno vsebino, za kar pa absolutno ne obstaja nikakršna pravna podlaga.Povsem na koncu Pooblaščenec opozarja, da se stališče v tem mnenju nanaša samo na osebne podatke v konkretnem primeru, ki ste ga predstavili v svojem sporočilu, kar pomeni, da se odklonilno stališče glede dopustnosti obdelave ne nanaša nujno na vse osebne podatke, s katerimi bi se delodajalec želel seznaniti v okviru izpolnjevanja pravic in obveznosti iz delovnega razmerja. Lepo vas pozdravljamo, Informacijski pooblaščenec: Nataša Pirc Musar, univ.dipl.prav., Pooblaščenka O NAS Informacijski pooblaščenec Dunajska cesta 22 1000 Ljubljana, Slovenija Zemljevid (vir: najdi.si) Telefon: 01 230 97 30 Poštni in varni e-predal: gp.ip(at)ip-rs.si Odgovorna oseba za informacije za medije: dr. Jelena Virant Burnik. Kontakt za medije: Barbara Repovš, mediji@ip-rs.si ali 01 230 97 30 Prijava kršitev (Navodila in obrazci) URADNE URE PON - PET 9.00 - 12.00 POVEZAVE Informacije javnega značaja Priročniki in smernice Obrazci Politika zasebnosti Informacije o obdelavi osebnih podatkov Izjava o dostopnosti Podpora za majhna podjetja Pravice posameznikov Prijava na prejemanje e-novic Informacijski pooblaščenec | 2026