Zahteva dokazila, da gre resnično za poškodbo pri delu oz. na poti na delovno mesto - IPRS

Zahteva dokazila, da gre resnično za poškodbo pri delu oz. na poti na delovno mesto + - Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem

2. 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj. Datum: 01.07.2012 Številka: 0712-1/2012/2071 Kategorije:Delovna razmerja --> Kategorije: Delovna razmerja Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju Pooblaščenec) je dne
4. 2012 prejel vaše elektronsko sporočilo, v katerem nas sprašujete, ali lahko delodajalec (javni sektor) od policije zahteva zapisnik o nesreči, ki naj bi se zgodila delavcu na poti na delo. Zapisnik bi potrebovali iz razloga ugotovitve, ali se je nesreča zgodila na redni poti delavca na delo (kraj, kjer se je zgodila nesreča) in ali je bil delavec v času nesreče v stanju alkoholiziranosti in je s tem kršil obveznosti z vidika varnosti in zdravja pri delu. Navajate namreč, da se je delavec na poti na delo ponesrečil in ga zato ni bilo v službo. Avtentično razlago posameznih določb zakona daje le Državni zbor, neobvezno pa predlagatelj zakona, zato vam na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, v nadaljevanju na podlagi
5. tč.
6. odst.
7. čl. Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07, uradno prečiščeno besedilo, v nadaljevanju ZVOP-1) ter
8. čl. Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašim vprašanjem: Pooblaščenec navaja, da ni našel zakonske podlage, ki bi delodajalcu dopuščala, da lahko od policije, za ugotavljanje resničnosti poškodbe na delu oz. na poti na delovno mesto, pridobi zapisnik o nesreči. Prav tako pa Pooblaščenec ni mogel ugotoviti, zakaj bi bili ti podatki potrebni za izvajanje pogodbe o zaposlitvi (
9. člen ZDR). So pa prvenstveno pomembni z vidika pravic delavca – do zadržanosti z dela in višine nadomestila plače. Glede na to, da naj bi se v konkretnem primeru poškodba delavca pripetila na poti na delovno mesto Pooblaščenec dodaja, da lahko od delavca zahtevate predložitev dokazila, iz katerega izhaja kraj nesreče (npr. policijski zapisnik), in bo predmet presoje, ali je šlo resnično za poškodbo na poti na delovno mesto ali ne. V kolikor je šlo resnično za poškodbo na poti na delovno mesto je namreč v interesu delavca, da to tudi dokaže, saj bo le tako upravičen do polnega (100%) nadomestila za čas odsotnosti. V kolikor pa delavec delodajalcu dokazila ne želi posredovati, zavestno tvega, da se mu poškodba na delu ne bo priznala, posledično pa mu tudi ne bi pripadalo polno nadomestilo plače. Glede preverjanja, ali je bil delavec v času poškodbe na delu v alkoholiziranem stanju, pa vam Pooblaščenec svetuje, da si na spletni strani www.ip-rs.si preberete že izdelano neobvezno mnenje, ki se nanaša na preverjanje alkoholiziranosti delavca (mnenje št. 0712-637/2008/2). O b r a z l o ž i t e v: ZVOP-1 določa pravice, obveznosti, načela in ukrepe, s katerimi se preprečujejo neustavni, nezakoniti in neupravičeni posegi v zasebnost in dostojanstvo posameznika pri obdelavi osebnih podatkov. Osebni podatki v javnem sektorju se v skladu s prvim odstavkom
10. člena ZVOP-1, lahko obdelujejo samo, če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon. Z zakonom pa se lahko določi, da se določeni osebni podatki obdelujejo le na podlagi osebne privolitve posameznika. Dopustnost obdelave osebnih podatkov delavca s strani delodajalca je potrebno presojati tudi z vidika delovnopravne zakonodaje, torej z vidika Zakona o delovnih razmerjih (Uradni list RS, št. 42/02 in 103/07; v nadaljevanju ZDR). ZDR v prvem odstavku
11. člena določa, da se osebni podatki delavcev lahko zbirajo, obdelujejo, uporabljajo in dostavljajo tretjim osebam samo, če je to določeno s tem ali drugim zakonom ali če je to potrebno zaradi uresničevanja pravic in obveznosti iz delovnega razmerja ali v zvezi z delovnim razmerjem.
12. člen Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Uradni list RS, št. 109/2006 - uradno prečiščeno besedilo; v nadaljevanju ZPIZ-1) določa, da se za poškodbo pri delu šteje: – poškodba, ki je posledica neposrednega in kratkotrajnega mehaničnega, fizikalnega ali kemičnega učinka, ter poškodba, ki je posledica hitre spremembe položaja telesa, nenadne obremenitve telesa ali drugih sprememb fiziološkega stanja organizma, če je takšna poškodba v vzročni zvezi z opravljanjem dela ali dejavnosti, na podlagi katere je poškodovanec zavarovan; – poškodba, povzročena na način iz prejšnje alinee, ki jo utrpi zavarovanec na redni poti od stanovanja do delovnega mesta ali nazaj, na službeni poti ali na poti, da nastopi delo; – obolenje, ki je neposredna in izključna posledica nesrečnega naključja ali višje sile med opravljanjem dela oziroma dejavnosti, na podlagi katere je oboleli zavarovan. V
13. členu Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (Uradni list RS, št. 72/2006, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZZVZZ) pa je določeno, da je nosilec obveznega zdravstvenega zavarovanja, ki obsega tudi zavarovanje za primer poškodbe pri delu, Zavod za zdravstveno zavarovanje. Na podlagi navedenega Pooblaščenec pojasnjuje, da ni našel zakonske podlage, ki bi delodajalcu dopuščala, da lahko od policije, za ugotavljanje resničnosti poškodbe na delu oz. na poti na delovno mesto, pridobi zapisnik o nesreči delavca, ki uveljavlja poškodbo pri delu. Glede na to, da naj bi se v konkretnem primeru poškodba delavca pripetila na poti na delovno mesto Pooblaščenec dodaja, da lahko od delavca zahtevate predložitev dokazila, iz katerega izhaja kraj nesreče (npr. policijski zapisnik), in ki bo predmet presoje, ali je šlo resnično za poškodbo na poti na delovno mesto ali ne. V kolikor je šlo resnično za poškodbo na poti na delovno mesto je v interesu delavca, da to tudi dokaže, saj bo le tako upravičen do polnega nadomestila za čas odsotnosti. V kolikor pa delavec delodajalcu dokazila ne želi posredovati zavestno tvega, da se mu poškodba na delu ne bo priznala, posledično pa mu tudi ne bi pripadalo polno nadomestilo. Glede preverjanja, ali je bil delavec v času poškodbe na delu v alkoholiziranem stanju, pa Pooblaščenec navaja, da je že izdal neobvezno mnenje, ki se nanaša na preverjanje alkoholiziranosti delavca. Mnenje št. 0712-637/2008/2 si lahko preberete na sledeči povezavi: https://www.ip-rs.si/varstvo-osebnih-podatkov/iskalnik-po-odlocbah-in-mnenjih/odlocbe-in-mnenja-varstvo-osebnih-podatkov/?tx_jzvopdecisions_pi1[showUid]=1547&tx_jzvopdecisions_pi1[highlightWord]=alkotest&cHash=65bfe0860c5b45d89179e4b188efa451 Prijazen pozdrav, Informacijski pooblaščenec: Nataša Pirc Musar, univ.dipl.prav., pooblaščenka O NAS Informacijski pooblaščenec Dunajska cesta 22 1000 Ljubljana, Slovenija Zemljevid (vir: najdi.si) Telefon: 01 230 97 30 Poštni in varni e-predal: gp.ip(at)ip-rs.si Odgovorna oseba za informacije za medije: dr. Jelena Virant Burnik. Kontakt za medije: Barbara Repovš, mediji@ip-rs.si ali 01 230 97 30 Prijava kršitev (Navodila in obrazci) URADNE URE PON - PET 9.00 - 12.00 POVEZAVE Informacije javnega značaja Priročniki in smernice Obrazci Politika zasebnosti Informacije o obdelavi osebnih podatkov Izjava o dostopnosti Podpora za majhna podjetja Pravice posameznikov Prijava na prejemanje e-novic Informacijski pooblaščenec | 2026