Zahteva OP ob vnovčitvi bona + - Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem
- 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj. Datum: 31.03.2010 Številka: 0712-2/2010/486 Kategorije:Trgovinska dejavnost --> Kategorije: Trgovinska dejavnost Spoštovani, Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju Pooblaščenec) je
- 2010 prejel vaše elektronsko sporočilo, v katerem navajate, da ste v supermarketu … ob nakupu želeli vnovčiti bon za 20 evrov, vendar je prodajalka od vas zahtevala naslednje osebne podatke: ime, priimek, datum rojstva in številko osebne izkaznice. Navajate, da ste ob zahtevi po vaši številki osebne izkaznice bon vzeli nazaj, zato ne veste ali bi v nasprotnem primeru prodajalka zahtevala od vas še kakšen podatek. Vaše podatke naj bi prodajalka zapisala na odtrgan del blagajniškega papirja. Navajate še, da osebne podatke menda potrebujejo, ker so se pojavili ponarejeni boni. Zanima vas ali gre v opisani situaciji za kršitev predpisov o varstvu osebnih podatkov. Avtentično razlago posameznih določb zakona daje le Državni zbor, neobvezno pa predlagatelj zakona, zato vam na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, v nadaljevanju na podlagi
- tč.
- odst.
- čl. Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07, uradno prečiščeno besedilo, v nadaljevanju ZVOP-1) ter
- čl. Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašim vprašanjem: Bon je izkazni papir, izdan na podlagi enostranske izjave izdajatelja, da bo obveznost iz bona izpolnil prinosniku. Izdajatelj izkaznega papirja mora prinosniku izpolniti obveznost, ki je navedena na papirju, brez preverjanja materialne legitimacije, saj velja predpostavka, da je prinosnik pravi upnik. Kadar bi izdajatelj menil, da ima proti prinosniku ugovor, ki zadeva izdajo samega papirja (kot na primer, da je bon ponarejen), lahko prinosniku odkloni izpolnitev obveznosti. Obdelava identifikacijskih podatkov (osebno ime, naslov, rojstni datum) prinosnika bi bila dopustna zgolj na podlagi njegove (svobodne) privolitve. Pred tem bi mu bil izdajatelj dolžan dati informacije o namenu zbiranja in nadaljnje obdelave njegovih osebnih podatkov (na primer: zaradi uveljavljanja zahtevka iz naslova neupravičene pridobitve, zaradi morebitne vložitve ovadbe zaradi suma goljufije), vključno z informacijo o času hrambe teh podatkov, še posebej kolikor bi bil sum v nepristnost bona ovržen že s strani izdajatelja. Pooblaščenec še opozarja, da mora biti obdelava osebnih podatkov vselej sorazmerna. Povsem nesorazmerno bi bilo na primer zaradi posamičnih primerov ponarejenega denarja zahtevati identifikacijske podatke od vsakega kupca, ki plačuje z gotovino; zaradi posamičnih primerov ponarejenih vozovnic za vlak pa identifikacijske podatke vsakega potnika ipd. Še posebej se takšno ravnanje kaže kot nesorazmerno iz razloga, ker ima izdajatelj izkaznega papirja v primeru obstoja ugovorov možnost odkloniti izpolnitev obveznosti. V tem primeru je prav (v praksi pa odvisno od njegove poslovne politike), da prinosniku na enostaven način omogoči preverjanje pristnosti bona. O b r a z l o ž i t e v: Pooblaščenec ne pozna vsebine konkretnega bona, ki ste ga želeli vnovčiti, zato v nadaljevanju podaja zgolj splošna pojasnila.
- Za aplikacijo predpisov o varstvu osebnih podatkov je potrebno najprej opredeliti pravno naravo bona Pojem bon uporablja Obligacijski zakonik (Uradni list RS, št. 97/07-UPB1; v nadaljevanju: OZ) v
- členu z naslovom »izkazni papirji«. Izkazni papirji so v tej določbi OZ navedeni primeroma (železniške vozovnice, gledališke in druge vstopnice, boni), poleg tega pa so še dodatno opredeljeni s svojevrstno generalno klavzulo, kar pomeni, da krog izkaznih papirjev ni zaprt. Izkazni papir je listina, ki kumulativno izpolnjuje naslednje zakonske zahteve:
- vsebuje navedbo določene obveznosti za izdajatelja listine,
- na listini ni označen upnik,
- iz listine ali iz okoliščin, v katerih je bila izdana, ne izhaja, da je ni mogoče odstopiti drugemu. Obveznost iz bona nastane z izdajo bona, torej z enostransko izjavo volje izdajatelja bona. Izdajatelj se z izdajo bona zaveže prinosniku izpolniti obveznost, ki je navedena na bonu. Izkazni (legitimacijski) papirji so listine, ki so uveljavljene v pravnem prometu predvsem kot oblika in pripomoček za izkaz upravičenja upnika. Razlikujejo se od vrednostnih papirjev, vendar se zanje na podlagi izrecne določbe
- člena OZ smiselno uporabljajo določbe o vrednostnih papirjih. Bistvena razlika med vrednostnimi in izkaznimi papirji je v tem, da pri izkaznih papirjih uveljavljanje pravice ni nujno povezano s papirjem. Upnik obveznosti iz izkaznega papirja lahko uveljavi svojo pravico tudi drugače, če lahko dokaže svojo upravičenost. Upnik svoje upravičenje izkaže s tem, ko pri izdajatelju z izkaznim papirjem uveljavlja pravico, ki izhaja iz izkaznega papirja, pri čemer prinosnikova identiteta (njegovi osebni podatki) za pravilnost izpolnitve obveznosti ni relevantna. Prinosnik je namreč lahko vsak posameznik, ki ima v posesti bon, ter ga izdajatelju prinese in na tej podlagi od njega zahteva izpolnitev obveznosti, ki izhaja iz bona. Izkazni papir kot listina določa pravico imetnika zahtevati izpolnitev obveznosti nasproti izdajatelju; izkazni papir je ob tem tudi dokaz obstoja pravice. Izdajatelj izkaznega papirja mora prinosniku izpolniti obveznost, ki je navedena na papirju, brez preverjanja materialne legitimacije, saj velja predpostavka, da je prinosnik pravi upnik. Če izdajatelj vrednostnega papirja na prinosnika ve ali bi moral vedeti, da prinosnik ni zakoniti imetnik papirja in da tudi nima njegovega pooblastila, mora odkloniti izpolnitev, sicer odgovarja za škodo (zakonitemu imetniku – op. Pooblaščenca). Glede na določbo drugega odstavka
- člena OZ, ki določa, da se domneva, da je prinosnik zakoniti imetnik vrednostnega papirja na prinosnika, in določbo
- člena OZ, ki določa, da se pravica iz vrednostnega papirja na prinosnika prenaša z njegovo izročitvijo, je po mnenju Pooblaščenca treba toliko bolj restriktivno razlagati, kdaj je izdajatelj upravičeno v dvomu glede zakonitosti pridobitve izkaznega papirja s strani prinosnika. Poleg tega Pooblaščenec poudarja, da ima izdajatelj bona v tem primeru možnost odkloniti izpolnitev obveznosti, ki izhaja iz bona, ne pa tudi izpolniti obveznosti proti pridobitvi osebnih podatkov prinosnika. Na podlagi prvega odstavka
- člena OZ sme zoper zahtevek imetnika vrednostnega papirja na prinosnika izdajatelj uveljavljati le tiste ugovore, ki zadevajo izdajo samega papirja, kot je ponaredba; nato ugovore, ki izhajajo iz vsebine samega papirja, kot so roki ali pogoji; končno ugovore, ki jih ima proti samemu imetniku papirja, kot so pobotanje, pomanjkljivost z zakonom predpisanega postopka za pridobitev vrednostnega papirja in pomanjkanje pooblastila. Ugovor ponaredbe je namenjen prerekanju pravne veljavnosti vrednostnega papirja . Izdajatelj, v konkretnem primeru …, torej sme uveljavljati ugovor ponaredbe bona. Ugovor uveljavlja proti prinosniku bona, ki pri njem uveljavlja izpolnitev obveznosti, ki izhaja iz bona. Za uveljavljanje ugovora ponaredbe identiteta prinosnika ni relevantna. V praksi to po mnenju Pooblaščenca pomeni, da bi prodajalka prinosniku bona lahko zgolj zavrnila sprejem bona z ugovorom, da je bon ponarejen. Ugovore, ki izhajajo iz vsebine samega papirja, je prav tako mogoče smiselno uporabiti za bone, vendar za njihovo uveljavljanje tudi ni nobene potrebe po poznavanju osebnih podatkov prinosnika. Določbe o ugovorih, ki jih ima izdajatelj proti samemu imetniku vrednostnega papirja, pa glede na vsebino teh ugovorov ni mogoče uporabiti za izkazne papirje (torej tudi ne za bone). Ti ugovori se namreč ne nanašajo na sam vrednostni papir, pač pa na razmerje med njegovim izdajateljem in imetnikom v vlogah dolžnika in upnika .
- Splošno o varstvu osebnih podatkov v zasebnem sektorju Pravna podlaga za obdelavo osebnih podatkov v zasebnem sektorju, je podana v
- členu ZVOP-1, ki določa, da se osebni podatki v zasebnem sektorju lahko obdelujejo le: - če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon ali - če je za obdelavo določenih osebnih podatkov podana osebna privolitev posameznika (prvi odstavek
- člena ZVOP-1). Izjemi sta določeni še: - za osebne podatke posameznikov, ki so z zasebnim sektorjem sklenili pogodbo ali pa so na podlagi pobude posameznika z njim v fazi pogajanj za sklenitev pogodbe, če je obdelava osebnih podatkov potrebna in primerna za izvedbo pogajanj za sklenitev pogodbe ali za izpolnjevanje pogodbe (drugi odstavek
- člena ZVOP-1), in - če je obdelava osebnih podatkov nujna zaradi uresničevanja zakonitih interesov zasebnega sektorja in ti interesi očitno prevladujejo nad interesi posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki (tretji odstavek
- člena ZVOP-1). Pooblaščencu ni znano, da bi kak zakon določal obdelavo osebnih podatkov prinosnika bona. Kot je opisano pot točko 1 za vnovčenje bona kot izkaznega papirja identiteta prinosnika ni relevantna. Kolikor posameznik svobodno privoli v posredovanje osebnih podatkov izdajatelju bona, je takšna obdelava osebnih podatkov prinosnika bona povsem zakonita. Vendar pa se Pooblaščencu poraja dvom v svobodnost privolitve v posredovanje osebnih podatkov, če izdajatelj v primeru, da mu prinosnik ne želi posredovati svojih osebnih podatkov, zavrne izpolnitev obveznosti, ki izhaja iz bona. V tem primeru izdajatelj bona krši svojo obveznost, ki se jo je z enostransko izjavo volje – izdajo bona zavezal izpolniti prinosniku bona, kolikor seveda ne uveljavlja enega izmed ugovorov na podlagi prvega odstavka
- člena OZ. Če izdajatelj uveljavlja ugovor ponaredbe bona, prinosniku sicer ni dolžan izpolniti obveznosti, ki izhaja iz bona, vendar pa od njega tudi ne sme zahtevati njegovih osebnih podatkov. Pooblaščenec meni, da bi bila privolitev v posredovanje osebnih podatkov svobodna le, kolikor bi prinosnik vztrajal pri tem, da izdajatelj izpolni svojo obveznost proti posredovanju osebnih podatkov, zaradi morebitnega uveljavljanja zahtevka zaradi neupravičene obogatitve v primeru, da izdajatelj naknadno ugotovi, da je bon res ponarejen (v tem primeru bi šlo tudi za sum storitve kaznivega dejanja goljufije in bi bili osebni podatki lahko uporabljeni tudi za podajo kazenske ovadbe). Za kakšen namen potrebuje osebne podatke, je torej dolžnik – izdajatelj bona prinosniku dolžan pojasniti. Prav tako mu je dolžan pojasniti, kako bo ravnal s podatki, če se sum že v njegovi sferi pokaže kot neutemeljen; ali in kdaj bo osebne podatke prinosnika uničil. Pri tem Pooblaščenec opozarja še na določbo
- člena ZVOP-1, ki določa, da morajo biti osebni podatki, ki se obdelujejo, ustrezni in po obsegu primerni glede na namene, za katere se zbirajo in nadalje obdelujejo. Citirana določba pomeni, da sme izdajatelj v tem primeru zahtevati le tiste osebne podatke, ki so nujno potrebni za uveljavljanje pravnega zahtevka (identifikacijske podatke prinosnika: ime, priimek, naslov in rojstni datum). Kar se tiče izjeme po drugem odstavku
- člena ZVOP-1, Pooblaščenec ponovno poudarja, da obveznost iz bona, za izdajatelja nastane z njegovo enostransko izjavo volje in ne s sklenitvijo pogodbe, kar je najbolj očitno razvidno že iz sistematike OZ, ki v II. poglavju (Nastanek obveznosti) ureja pravne temelje nastanka obveznosti v
- oddelkih:
- Oddelek: Pogodba
- Oddelek: Povzročitev škode
- Oddelek: Neupravičena pridobitev
- Oddelek: Poslovodstvo brez naročila
- Oddelek: Enostranska izjava volje (kamor so uvrščeni javna obljuba nagrade, vrednostni papirji, izkazni papirji in izkazni znaki). Glede izjeme po tretjem odstavku
- člena ZVOP-1 Pooblaščenec poudarja predvsem element »nujnost obdelave osebnih podatkov«. Uveljavljanje zahtevka zaradi neupravičene obogatitve prav gotovo pomeni »zakonit interes« zasebnega sektorja. Vendar pa ima kot že omenjeno izdajatelj bona na podlagi prvega odstavka
- člena OZ naproti prinosniku bona ugovor ponaredbe, z uveljavljanjem katerega lahko učinkovito zaščiti svoje zakonite interese, ne da bi obdeloval osebne podatke prinosnika – tako da odkloni izpolnitev. Pooblaščenec zato meni, da pogoj »nujnosti obdelave osebnih podatkov« v konkretnem primeru ni izpolnjen. Pooblaščenec še posebej opozarja, da mora biti obdelava osebnih podatkov sorazmerna. Povsem nesorazmerno bi bilo na primer zaradi posamičnih primerov ponarejenega denarja zahtevati identifikacijske podatke od vsakega kupca; zaradi posamičnih primerov ponarejenih vozovnic za vlak pa identifikacijske podatke vsakega potnika ipd. Še posebej iz razloga, ker ima izdajatelj papirja možnost odkloniti izpolnitev obveznosti. V tem primeru je prav (v praksi pa odvisno od njegove poslovne politike), da prinosniku na enostaven način omogoči preverjanje pristnosti bona. Naj vam za konec še sporočimo, da je Pooblaščenec že prejel prijavo zaradi zlorabe osebnih podatkov v primeru bonov, ki jih izdaja … in ob uveljavitvi katerih zahteva osebne podatke prinosnika. Pooblaščenec je na podlagi omenjene prijave že uvedel inšpekcijski postopek. Prijazen pozdrav, Informacijski pooblaščenec: Nataša Pirc Musar, univ.dipl.prav., pooblaščenka O NAS Informacijski pooblaščenec Dunajska cesta 22 1000 Ljubljana, Slovenija Zemljevid (vir: najdi.si) Telefon: 01 230 97 30 Poštni in varni e-predal: gp.ip(at)ip-rs.si Odgovorna oseba za informacije za medije: dr. Jelena Virant Burnik. Kontakt za medije: Barbara Repovš, mediji@ip-rs.si ali 01 230 97 30 Prijava kršitev (Navodila in obrazci) URADNE URE PON - PET 9.00 - 12.00 POVEZAVE Informacije javnega značaja Priročniki in smernice Obrazci Politika zasebnosti Informacije o obdelavi osebnih podatkov Izjava o dostopnosti Podpora za majhna podjetja Pravice posameznikov Prijava na prejemanje e-novic Informacijski pooblaščenec | 2026