Zahteva po fotokopiji ambulantnega kartona s strani zavarovalnice - IPRS

Zahteva po fotokopiji ambulantnega kartona s strani zavarovalnice + - Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem

2. 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj. Datum: 25.10.2006 Številka: 0613-69/2006/2 Kategorije:Zdravstveni osebni podatki --> Kategorije: Zdravstveni osebni podatki Spoštovani,Prejeli smo vaš dopis z dne 22.8.
3. V njem Informacijskega pooblaščenca sprašujete, »ali ima zavarovalnica pravico zahtevati fotokopijo ambulantnega kartona«.Uvodoma bi se vam želeli opravičiti za zamudo pri posredovanju tega mnenja, ki je posledica velikega obsega dela našega urada ter vse večjega pripada zadev s področja varstva osebnih podatkov.Iz priložene dokumentacije izhaja, da ste v letu 2005 Zavarovalnici _______ posredovali prijavo nezgode, ki ste jo utrpeli. Zavarovalnica vas je z dopisom zaprosila, da zaradi reševanja zavarovalnega primera, v skladu s splošnimi pogoji za nezgodno zavarovanje oseb, pošljete fotokopijo vašega ambulantnega kartona, iz katerega bo razviden opis poteka zdravljenja in izpis vseh dosedanjih zdravljenjih poškodb in obolenj leve rame. Ker lahko avtentično razlago posameznih določb zakona daje le Državni zbor, neobvezno pa predlagatelj zakona, vam na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, v nadaljevanju na podlagi
4. točke prvega odstavka
5. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (UL RS, št. 86/04 in 113/05, v nadaljevanju ZVOP-1) ter
6. člena Zakona o informacijskem pooblaščencu (UL RS, št. 113/05, v nadaljevanju ZInfP) posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašimi vprašanji. V skladu s
7. členom Ustave Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 33/91, 42/97, 60/00, 24/03 in 69/04) je zagotovljeno varstvo osebnih podatkov ter prepovedana uporaba osebnih podatkov v nasprotju z namenom njihovega zbiranja. Ista določba nadalje določa, da zbiranje, obdelovanje, namen uporabe, nadzor in varstvo tajnosti osebnih podatkov določa zakon, vsakdo pa se ima pravico seznaniti z zbranimi osebnimi podatki, ki se nanašajo nanj ter pravico do sodnega varstva ob njihovi zlorabi. To pomeni, da je v skladu z Ustavo RS dovoljena tista obdelava osebnih podatkov, ki je v naprej predvidena in določno opredeljena v posameznem področnem zakonu. Kot izvedbo navedenega ustavnega določila lahko razumemo tudi določbo
8. člena ZVOP-1, ki določa, da se osebni podatki lahko obdelujejo le, če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon in je namen obdelave osebnih podatkov določen z zakonom ali če je za obdelavo določenih osebnih podatkov podana osebna privolitev posameznika. ZVOP-1 tako dovoljuje obdelavo osebnih podatkov tudi na podlagi pisne privolitve posameznika, vendar pa mora biti v tem primeru posameznik predhodno pisno ali na drug ustrezen način seznanjen z namenom obdelave osebnih podatkov, ki mora biti ustavno in zakonsko dopusten, obdelovati pa se smejo le tiste vrste osebnih podatkov, ki so primerni in nujno potrebni za uresničitev opredeljenega namena in ne pomenijo neupravičenega posega v zasebnost in dostojanstvo posameznika. ZVOP-1 v
9. točki
10. člena določa, da je osebni podatek katerikoli podatek, ki se nanaša na posameznika, ne glede na obliko, v kateri je izražen. Med osebne podatke tako nedvomno sodijo tudi podatki o zdravstvenem stanju posameznika, ki so med drugim tudi sestavni del njegovega zdravstvenega kartona. Kot obdelavo osebnih podatkov ZVOP-1 v
11. točki
12. člena opredeljuje kakršnokoli delovanje ali niz delovanj, ki se izvaja v zvezi z osebnimi podatki, ki so avtomatizirano obdelani ali, ki so pri ročni obdelavi zbirke osebnih podatkov namenjeni vključitvi v zbirko osebnih podatkov, zlasti zbiranje, pridobivanje, vpis, urejanje, shranjevanje, prilagajanje ali spreminjanje, priklicanje, vpogled, uporaba, razkritje s prenosom, sporočanje, širjenje ali drugo dajanje na razpolago, razvrstitev ali povezovanje, blokiranje, anonimiziranje, izbris ali uničenje. Kot sredstva obdelave pa ista določba navaja, da je obdelava lahko ročna ali avtomatizirana.
13. člen ZVOP-1 določa pravne podlage, na podlagi katerih sme zasebni sektor (kamor lahko uvrstimo tudi Zavarovalnico ________) obdelovati osebne podatke. Navedeni člen med drugim tako določa, da se osebni podatki v zasebnem sektorju lahko obdelujejo, če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon ali če je za obdelavo določenih osebnih podatkov podana osebna privolitev posameznika (
14. odstavek
15. člena ZVOP-1). Iz določila
16. odst. pa
17. čl. izhaja, da mora biti namen obdelave osebnih podatkov določen v zakonu, v primeru obdelave na podlagi osebne privolitve posameznika pa mora biti posameznik predhodno pisno ali na drug ustrezen način seznanjen z namenom obdelave osebnih podatkov. Ne glede na navedeno pa se lahko v skladu s
18. odst.
19. čl. ZVOP-1 v zasebnem sektorju obdelujejo osebni podatki, če je to nujno zaradi uresničevanja zakonitih interesov zasebnega sektorja in ti interesi očitno prevladujejo nad interesi posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki.ZVOP-1 kot splošen predpis na sistemski ravni ureja varstvo osebnih podatkov, vendar dopušča, da se varstvo osebnih podatkov ureja za posamezna pravna področja tudi s področnimi zakoni. Tako je potrebno dopustnost obdelave podatkov o zdravstvenem stanju posameznika, ki je sklenil z zavarovalnico pogodbo o zavarovanju, presojati tudi v luči Zakona o zavarovalništvu (Uradni list RS, št. 13/2000 (91/2000 - popr.), 12/2001 Skl.US: U-I-131/00-11, 21/2002, 52/2002-ZJA, 91/2002, 29/2003 Odl.US: U-I-131/00-22, 50/2004, 65/2004 Skl.US: U-I-300/02-31, 79/2006, v nadaljevanju: ZZavar), ki daje zavarovalnicam zakonito podlago za obdelavo zdravstvenih podatkov ob sklepanju in izvrševanju zavarovalnih pogodb. Zavarovalnica ________ je že na podlagi prvega odstavka
20. člena ZVOP-1, ki kot pogoj za zakonito obdelavo zahteva privolitev ali obstoj zakonskega predpisa, upravičena do obdelave (kar vključuje tudi zbiranje in vpogled) zdravstvenih podatkov ob sklepanju in izvrševanju zavarovalnih pogodb.ZZavar v
21. odstavku
22. člena določa, da zavarovalnice in Slovensko zavarovalno združenje zbirajo, obdelujejo, shranjujejo, posredujejo in uporabljajo osebne podatke, potrebne za sklepanje zavarovanj in za likvidacijo škod, ki izvirajo iz zavarovanj po tem zakonu, v skladu z zakonom o varstvu osebnih podatkov in posebnimi predpisi o zbirkah podatkov s področja zavarovanja. Drugi odstavek istega člena ZZavar nadalje določa, da lahko zavarovalnice in Slovensko zavarovalno združenje vzpostavijo, vzdržujejo in vodijo med drugim tudi zbirko podatkov za presojo zavarovalnega kritja in višine odškodnine. Za to zbirko velja, da se na podlagi četrtega odstavka
23. člena ZZavar zbirajo med drugim tudi osebni podatki o predhodnih poškodbah in zdravstvenem stanju, vrsti telesnih poškodb, trajanju zdravljenja in posledic zavarovanca in oškodovanca. Podatki iz te evidence se nanašajo tako na nezgodna zavarovanja, kot tudi na življenjska zavarovanja. Na podlagi
24. odstavka
25. člena ZZavar se podatki iz obravnavane zbirke zbirajo neposredno od posameznika, na katerega se nanašajo, od drugih oseb (prič škodnih dogodkov) in tudi iz zbirk podatkov zdravstvenih ustanov, delodajalca, Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje in centrov za socialno delo. Organi, organizacije in posamezniki, ki take podatke oziroma zbirke podatkov imajo, morajo te podatke na pisno zahtevo posredovati zavarovalnici oziroma Slovenskemu zavarovalnemu združenju.Navedena zakonska določba tako daje zavarovalnicam neposredno pravno podlago za zbiranje tudi tistih občutljivih osebnih podatkov posameznika, ki se nanašajo na njegovo zdravstveno stanje in kateri so potrebni za sklepanje zavarovanj in za likvidacijo škod (oziroma za odločanje o odškodninskem zahtevku v primeru nastanka zavarovalnega primera). Za oceno tveganja in določitev premije s strani zavarovalnice, je nujno poznavanje zdravstvenega stanja zavarovanca, saj je premija oziroma cena zavarovanja odvisna od višine zavarovalne vsote, dobe zavarovanja, splošnih stroškov zavarovanja, tehnične obrestne mere, starosti in trenutnega zdravstvenega stanja zavarovanca. Poznavanje zdravstvenega stanja pa je pomembno tudi ob nastopu zavarovalnega primera (npr. pri nezgodnih zavarovanjih) zaradi ugotavljanja obveznosti izplačila zavarovalnine in njene višine. Vendar tudi zavarovalnico, pri obdelavi osebnih podatkov zavarovanca, veže načelo sorazmernosti iz
26. člena ZVOP-1, v skladu s katerim morajo biti osebni podatki, ki se obdelujejo, ustrezni in po obsegu primerni glede na namene, za katere se zbirajo in nadalje obdelujejo. Pri zbiranju podatkov o zdravstvenem stanju posameznika, ob nastopu zavarovalnega primera, zaradi katerega zavarovana oseba uveljavlja plačilo odškodnine, je tako zavarovalnica upravičena le do tistih zdravstvenih podatkov, ki so resnično potrebni in primerni za presojo zavarovalnega kritja in višine odškodnine.S spoštovanjem,Informacijski pooblaščenec Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav. pooblaščenka O NAS Informacijski pooblaščenec Dunajska cesta 22 1000 Ljubljana, Slovenija Zemljevid (vir: najdi.si) Telefon: 01 230 97 30 Poštni in varni e-predal: gp.ip(at)ip-rs.si Odgovorna oseba za informacije za medije: dr. Jelena Virant Burnik. Kontakt za medije: Barbara Repovš, mediji@ip-rs.si ali 01 230 97 30 Prijava kršitev (Navodila in obrazci) URADNE URE PON - PET 9.00 - 12.00 POVEZAVE Informacije javnega značaja Priročniki in smernice Obrazci Politika zasebnosti Informacije o obdelavi osebnih podatkov Izjava o dostopnosti Podpora za majhna podjetja Pravice posameznikov Prijava na prejemanje e-novic Informacijski pooblaščenec | 2026