Zahteva za izbris bivšega člana + - Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem
- 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj. Datum: 29.12.2015 Številka: 0712-1/2015/3270 Kategorije:Razno --> Kategorije: Razno Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju IP) je prejel vaš zgoraj navedeni dopis, v katerem navajate, da ste na elektronski naslov politične stranke prejeli dopis bivšega člana stranke, tudi kandidata za državnozborske volitve, v katerem zahteva umik vseh njegovih podatkov iz javnih evidenc stranke, ko navaja "ker nisem več član stranke … in z njo v nobenem smislu ne sodelujem, vas v skladu z zakonodajo o varovanju osebnih podatkov vljudno prosim, da najkasneje v roku 8 dni od tega poziva odstranite (izbrišete) vse moje fotografije in moje osebne podatke iz vaših javnih evidenc, serverjev in medijev, predvsem fotografije mojega obraza javno objavljene na spletnih straneh stranke in se nahajajo na spodnjih povezavah«. Kot navajate, se gradivo, ki je dostopno v arhivu na spletu, nanaša na pretekle aktivnosti stranke, v katerih je sodeloval tudi dotični, med njimi so tudi objave na FB, Youtube, ipd. Skladno s tem IP naprošate za pomoč pri razlagi zakonodaje, ali in v kolikšni meri mora stranka upoštevati njegovo zahtevo glede brisanja njegovih podatkov iz vaših evidenc. Video posnetki in slike namreč prikazujejo tudi druge osebe, ki bi bile v tem primeru kolateralna škoda. Ker lahko avtentično razlago posameznih določb zakona daje le Državni zbor, neobvezno pa predlagatelj zakona, vam na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, na podlagi
- točke prvega odstavka
- člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/2007-UPB1; v nadaljevanju: ZVOP-1) ter
- člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/2005 in 51/2007–ZUstS-A; v nadaljevanju: ZInfP) posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašim vprašanjem. Politična stranka lahko fotografije, videoposnetke in ostale osebne podatke svojih članov na spletni strani objavi pod pogojem, da tovrstna objava osebnih podatkov izhaja iz njenega temeljnega akta ali kadar je bila za objavo osebnih podatkov pridobljena posebna osebna privolitev posameznika, na katerega se osebni podatki nanašajo. Izjemo predstavljajo fotografije in videoposnetki za javnost odprtega dogodka, pri katerih posameznik ne nastopa kot osrednji motiv, pač pa fotografija ali videoposnetek prikazuje zgolj dogodek.IP meni, da mora politična stranka po izstopu posameznika iz članstva stranke na njegovo zahtevo iz spletnih strani, s katerimi upravlja, odstraniti le tiste fotografije in videoposnetke, na katerih se nahaja izključno posameznik, ki je zahteval takšen izbris, ne pa tudi fotografij in videoposnetkov za javnost odprtih dogodkov, pri katerih posameznik ne nastopa kot osrednji motiv, pač pa fotografija ali videoposnetek prikazuje zgolj dogodek. O b r a z l o ž i t e v:ZVOP-1 kot sistemski zakon določa pravice, obveznosti, načela in ukrepe, s katerimi se preprečujejo neustavni, nezakoniti in neupravičeni posegi v zasebnost in dostojanstvo posameznika pri obdelavi osebnih podatkov. Po določbi
- točke
- člena ZVOP-1 je osebni podatek katerikoli podatek, ki se nanaša na posameznika, ne glede na obliko, v kateri je izražen. Posameznik pa mora biti določena ali določljiva fizična oseba, na katero se nanaša osebni podatek, pri čemer je oseba določljiva, če se jo lahko neposredno ali posredno identificira, predvsem s sklicevanjem na identifikacijsko številko (npr. EMŠO, davčna številka, številka zdravstvenega zavarovanja, telefonska številka, registrska številka vozila), enega ali več dejavnikov, ki so značilni za njeno fizično, fiziološko, duševno, ekonomsko, kulturno ali družbeno identiteto (npr. zaposlitev, naslov, funkcijo, položaj ali status v določenem subjektu, ipd.), pri čemer način identifikacije ne povzroča velikih stroškov, nesorazmerno velikega napora ali ne zahteva veliko časa. Pri tem pa je potrebno opozoriti, da vsi osebni podatki sami po sebi ne uživajo zaščite po ZVOP-1, temveč so te zaščite deležni le v primeru, če so del zbirke osebnih podatkov ali so namenjeni vključitvi v zbirko osebnih podatkov, kot le to določa
- točka
- člena ZVOP-
- Pri presoji dopustnosti obdelave varovanih osebnih podatkov s strani političnih strank je treba upoštevati splošne pravne podlage za obdelavo osebnih podatkov, opredeljene v
- in
- členu ZVOP-
- Iz navedenih členov ob upoštevanju načela sorazmernosti, ki določa, da morajo biti osebni podatki, ki se obdelujejo, ustrezni in po obsegu primerni glede na namene, za katere se zbirajo in nadalje obdelujejo (
- člen ZVOP-1), kot splošno pravilo izhaja, da je obdelava osebnih podatkov dopustna, če tako določa zakon ali če je za to podana osebna privolitev posameznika. Obdelava osebnih podatkov s strani političnih strank, ki se po določbi
- točke
- člena ZVOP-1 štejejo kot del zasebnega sektorja, je izjemoma lahko dopustna tudi v primeru, če bi bilo to potrebno in primerno za sklenitev ali izpolnjevanje pogodbe (drugi odstavek
- člena ZVOP-1) ali če bi bilo to nujno zaradi uresničevanja takšnih zakonitih interesov zasebnega sektorja, ki očitno prevladajo nad interesi posameznika, na katerega se osebni podatki nanašajo (tretji odstavek
- člena ZVOP-1). Obdelavo osebnih podatkov glede na določilo
- točke
- odstavka
- člena ZVOP-1 predstavlja kakršnokoli delovanje ali niz delovanj, ki se izvaja v zvezi z osebnimi podatki, ki so avtomatizirano obdelani ali ki so pri ročni obdelavi del zbirke osebnih podatkov ali so namenjeni vključitvi v zbirko osebnih podatkov, zlasti zbiranje, pridobivanje, vpis, urejanje, shranjevanje, prilagajanje ali spreminjanje, priklicanje, vpogled, uporaba, razkritje s prenosom, sporočanje, širjenje ali drugo dajanje na razpolago, razvrstitev ali povezovanje, blokiranje, anonimiziranje, izbris ali uničenje; obdelava je lahko ročna ali avtomatizirana (sredstva obdelave). Zbirka osebnih podatkov je v
- točki
- člena ZVOP-1 definirana kot vsak strukturiran niz podatkov, ki vsebuje vsaj en osebni podatek, ki je dostopen na podlagi meril, ki omogočajo uporabo ali združevanje podatkov, ne glede na to, ali je niz centraliziran, decentraliziran ali razpršen na funkcionalni ali geografski podlagi; strukturiran niz podatkov je niz podatkov, ki je organiziran na takšen način, da določi ali omogoči določljivost posameznika.Zakon o političnih strankah (Uradni list RS 110/05-UPB1, s sprem., v nadaljevanju ZPolS) v
- členu ureja vprašanje, kaj politična stranka je in kako deluje. Politično stranko opredeljuje kot združenje državljank in državljanov, ki uresničujejo svoje politične cilje, sprejete v programu stranke, z demokratičnim oblikovanjem politične volje državljank in državljanov in s predlaganjem kandidatk oziroma kandidatov na volitvah v državni zbor, za predsednico oziroma predsednika republike ter v organe lokalnih skupnosti. V
- členu je nadalje določeno, da stranka deluje javno, javnost delovanja stranke se praviloma zagotavlja z obveščanjem javnosti o delovanju stranke. Iz vsega navedenega izhaja sklep, da je politična stranka prostovoljno združenje posameznikov, ki je zasebnopravne narave.IP ugotavlja, da ZPolS političnim strankam v
- členu zapoveduje zgolj vodenje registra članic oziroma članov stranke in določa, da mora državljan oziroma državljanka v pristopni izjavi navesti svoje ime in priimek, rojstne podatke, stalno ali začasno prebivališče, funkcijo, poklic ter sedež zaposlitve oziroma druge podatke, če so določeni v statutu stranke. Omenjeni register članov stranke se šteje kot tipična zbirka osebnih podatkov, za katero se določbe ZVOP-1 neposredno uporabljajo. Kot izhaja iz določb ZPolS, politične stranke za obdelavo osebnih podatkov, ki so izrecno navedeni v
- členu ZPolS, ne potrebujejo osebne privolitve posameznika oz. druge pravne podlage, če pa želijo od svojih članov zbirati in obdelovati več vrst osebnih podatkov, pa morajo to imeti določeno v statutu. Zakonodajalec je namreč političnim strankam omogočil, da v statutu same določijo nabor osebnih podatkov, ki jih bodo zbirale in obdelovale o svojih članih, posameznik, ki postane član politične stranke, pa na obdelavo osebnih podatkov, ki se zbirajo in obdelujejo skladno s statutom politične stranke, sam ne more neposredno vplivati. Politična stranka si skladno z določbami ZPolS v temeljnem aktu (statutu) sama določa pravice in dolžnosti članov stranke ter način obveščanja javnosti o delovanju stranke, državljan pa lahko postane član politične stranke pod pogoji, ki jih politična stranka določi v temeljnem aktu. Politična stranka lahko osebne podatke svojih članov obdeluje za namene svojega delovanja, torej v skladu s svojim temeljnim aktom (statutom) in drugimi pravili, ki veljajo v stranki. IP meni, da je posameznik z včlanitvijo v politično stranko sprejel pravila, ki jih ima politična stranka določena v svojih notranjih aktih in s katerimi je bil seznanjen pred včlanitvijo ali tekom svojega članstva ter se s tem hkrati tudi zavezal, da bo ta pravila spoštoval, s čimer je podal tudi osebno privolitev za obdelavo svojih osebnih podatkov skladno s pravili, ki so določeni v notranjih aktih politične stranke. Upoštevati je namreč potrebno, da je članstvo v politični stranki prostovoljno, posamezen član pa pogoje včlanitve in pravila, ki jih predpisujejo akti stranke, bodisi prostovoljno sprejme, ali pa jih zavrne, vendar s tem tvega zavrnitev ali izključitev iz članstva v politični stranki.IP glede pravice posameznika do izbrisa njegovih osebnih podatkov pojasnjuje, da ZVOP-1 posamezniku na splošno ne daje pravne podlage za to, da bi lahko od upravljavca osebnih podatkov kadarkoli in brez obrazložitve zahteval prenehanje obdelave oz. tudi brisanje svojih osebnih podatkov. Rok hrambe osebnih podatkov je na splošno določen v
- členu ZVOP-1, kjer je v prvem odstavku določeno, da se osebni podatki lahko shranjujejo le toliko časa, dokler je to potrebno za dosego namena, zaradi katerega so se zbirali ali nadalje obdelovali, v drugem odstavku pa je nadalje določeno, da se po izpolnitvi namena obdelave osebni podatki zbrišejo, uničijo, blokirajo ali anonimizirajo, če niso na podlagi zakona, ki ureja arhivsko gradivo in arhive, opredeljeni kot arhivsko gradivo, oziroma če zakon za posamezne vrste osebnih podatkov ne določa drugače. Iz citiranih določb
- člena ZVOP-1 izhaja, da je rok hrambe odvisen od namena zbiranja in obdelave osebnih podatkov, zaradi česar dogodki, kot je npr. izstop posameznika iz politične stranke, na čas shranjevanja osebnih podatkov ne morejo neposredno vplivati. Politična stranka mora ob izstopu posameznika osebne podatke le tega umakniti le iz registra članic oziroma članov stranke, vendar pa to še ne pomeni, da je ob izstopu dolžna izbrisati tudi vse njegove osebne podatke in da njegovih osebnih podatkov ne sme več uporabljati. Za presojo časa shranjevanja osebnih podatkov bivših članov političnih strank je tako ključno predvsem to, kaj ima posamezna politična stranka v zvezi s tem določeno v svojem temeljnem aktu ter kakšne informacije o namenu in času hranjenja osebnih podatkov so bile članom dane ob včlanitvi oziroma zbiranju posameznih osebnih podatkov. Ob tem velja opozoriti, da morajo politične stranke, katerih poslanci so bili izvoljeni v Državni zbor Republike Slovenije, skladno z določbami 50a. člena Zakona o varstvu dokumentarnega in arhivskega gradiva ter arhivih (Uradni list RS, št. 30/06 in 51/14, v nadaljevanju ZVDAGA) zagotoviti hrambo svojega arhivskega gradiva v skladu s tem zakonom in da ima dokumentarno gradivo takšnih političnih strank status zasebnega arhivskega gradiva, kar pomeni dodaten razlog za to, da bivši člani niso upravičeni zahtevati izbrisa osebnih podatkov, ki jih je politična stranka od njih zbrala tekom njihovega članstva v stranki.Kar zadeva objave osebnih podatkov članov političnih strank na svetovnem spletu je treba upoštevati, da ZPolS tega ne ureja, zaradi česar sme politična stranka na spletu objaviti osebne podatke svojih članov le pod pogojem, da tovrstna objava osebnih podatkov izhaja iz njenega temeljnega akta ali kadar je bila za objavo osebnih podatkov pridobljena posebna osebna privolitev posameznika, na katerega se osebni podatki nanašajo. Osebna privolitev posameznika je v skladu s
- točko
- člena ZVOP-1 prostovoljna izjava volje posameznika, da se lahko njegovi osebni podatki obdelujejo za določen namen, in je dana na podlagi informacij, ki mu jih mora zagotoviti upravljavec po tem zakonu; osebna privolitev posameznika je lahko pisna, ustna ali druga ustrezna privolitev posameznika. Kot že rečeno, je treba pri obdelavi osebnih podatkov članov politične stranke upoštevati, da ko posameznik postane član politične stranke, s svojim vstopom v stranko ter s sprejetjem temeljnega akta stranke, posledično privoli v takšno obdelavo osebnih podatkov s strani stranke, privolitev za obdelavo svojih osebnih podatkov pa lahko da tudi za namene, ki s temeljnim aktom stranke niso zajeti. V primeru, ko je v notranjih aktih stranke določeno, kateri osebni podatki članov se bodo javno objavili, se šteje, da je bil posameznik z včlanitvijo v politično stranko oziroma pred podajo posebne osebne privolitve seznanjen, da bodo njegove osebne podatke javno objavili in da je za takšno objavo dal svojo privolitev. Pravila glede objave osebnih podatkov na svetovnem spletu veljajo tudi za objavo posameznikovih fotografij in videoposnetkov. Fotografija ali videoposnetek posameznika je namreč skupek dokaj popolnih in natančnih lastnosti posameznika, saj gre za nekakšno tehnično preslikavo lastnosti posameznika na določen medij, pri čemer fotografija vsebuje tolikšno množico osebnih podatkov, da je posameznika mogoče z njimi natančno in nedvoumno določiti, kar pomeni, da fotografija posameznika nedvomno šteje kot osebni podatek, v kolikor je posameznika možno na podlagi fotografije določiti.Politična stranka lahko torej fotografije, videoposnetke in ostale osebne podatke svojih članov na spletni strani objavi pod pogojem, da tovrstna objava osebnih podatkov izhaja iz njenega temeljnega akta ali kadar je bila za objavo osebnih podatkov pridobljena posebna osebna privolitev posameznika, na katerega se osebni podatki nanašajo. Izjemo predstavljajo fotografije in videoposnetki za javnost odprtega dogodka, pri katerih posameznik ne nastopa kot osrednji motiv, pač pa fotografija ali videoposnetek prikazuje zgolj dogodek. IP meni, da politična stranka ali kdor koli drug za objavo fotografij ali videoposnetkov za javnost odprtega dogodka ne potrebuje posebne privolitve posameznikov, ki se znajdejo na takšnih fotografijah, saj v takšnem primeru pravica do svobode izražanja iz
- člena Ustave Republike Slovenije prevlada nad posameznikovo pravico do varstva osebnih podatkov, prav tako pa je v takšnem primeru mogoče šteti, da zakoniti interesi politične stranke prevladajo nad interesi posameznika, na katerega se osebni podatki (fotografije ali videoposnetki) nanašajo.Ob upoštevanju zgoraj navedenega mora torej politična stranka po izstopu posameznika iz članstva stranke na njegovo zahtevo po mnenju IP iz spletnih strani, s katerimi upravlja, odstraniti le tiste fotografije in videoposnetke, na katerih se nahaja izključno posameznik, ki je zahteval takšen izbris, pa še to le v primeru, če v temeljnem aktu stranke ali iz informacij, ki so bile posamezniku dane pred podajo privolitve za objavo, ne izhaja drugače. Ni pa politična stranka na zahtevo posameznika dolžna izbrisati fotografij in videoposnetkov za javnost odprtih dogodkov, ne glede na to, da se na teh fotografijah in videoposnetkih nahajajo tu bivši člani stranke in druge osebe, ki so se udeležile takšnega dogodka. IP zato predlaga, da pred odločitvijo o umiku fotografij, videoposnetkov in drugih osebnih podatkov posameznika, ki je zahteval umik svojih osebnih podatkov s spleta, najprej preverite, kaj ima stranka v zvezi z objavo osebnih podatkov določeno v svojih notranjih aktih ter kakšne informacije so bile posamezniku dane pred objavo njegovih osebnih podatkov na spletnih straneh stranke ter se na podlagi tega odločite, katere osebne podatke posameznika boste umaknili s svojih spletnih strani.IP na koncu še opozarja, da mora politična stranka kot upravljavec osebnih podatkov na podlagi zahteve posameznika, ki je zahteval izbris svojih osebnih podatkov, skladno s
- členom ZVOP-1 v 15 dneh od prejema pisne zahteve bodisi ugoditi zahtevi posameznika in izbrisati osebne podatke, za katere je posameznik dokazal, da so bili zbrani ali obdelani v nasprotju z zakonom ter posameznika o tem obvestiti, ali pa posameznika v istem roku obvestiti o razlogih, zaradi katerih tega ne bo storil. Če se posameznik z odločitvijo upravljavca osebnih podatkov ne bo strinjal in bo ugotovil, da so bile kršene njegove pravice iz ZVOP-1, bo lahko na podlagi
- člena ZVOP-1 na sodišču zahteval sodno varstvo svojih pravic. Prijazen pozdrav,Informacijski Pooblaščenec: Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav. informacijska pooblaščenkaPripravil: Jože Bogataj, namestnik informacijske pooblaščenke O NAS Informacijski pooblaščenec Dunajska cesta 22 1000 Ljubljana, Slovenija Zemljevid (vir: najdi.si) Telefon: 01 230 97 30 Poštni in varni e-predal: gp.ip(at)ip-rs.si Odgovorna oseba za informacije za medije: dr. Jelena Virant Burnik. Kontakt za medije: Barbara Repovš, mediji@ip-rs.si ali 01 230 97 30 Prijava kršitev (Navodila in obrazci) URADNE URE PON - PET 9.00 - 12.00 POVEZAVE Informacije javnega značaja Priročniki in smernice Obrazci Politika zasebnosti Informacije o obdelavi osebnih podatkov Izjava o dostopnosti Podpora za majhna podjetja Pravice posameznikov Prijava na prejemanje e-novic Informacijski pooblaščenec | 2026