← Slovenija

Zahteva za posredovanje osebnih podatkov članov knjižnice - IPRS

Zahteva za posredovanje osebnih podatkov članov knjižnice + - Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem

  1. 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj. Datum: 26.03.2007 Številka: 0712-334/2007/2 Kategorije:Knjižničarstvo --> Kategorije: Knjižničarstvo Spoštovani, Dne
  2. 2007 je Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju: Pooblaščenec) po elektronski pošti prejel vaše vprašanje v zvezi z varstvom osebnih podatkov, v katerem nas sprašujete sledeče:Ali lahko javni zavod zahteva podatke o spremembi bivališča pri pristojnih organih – za člane knjižnice z nevrnjenim gradivom, ki so spremenili naslov in spremembe niso javili knjižnici?Ker lahko avtentično razlago posameznih določb zakona daje le Državni zbor, neobvezno pa predlagatelj zakona, vam na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, v nadaljevanju na podlagi
  3. točke prvega odstavka
  4. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 86/04 in 113/05, v nadaljevanju ZVOP-1) ter
  5. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, v nadaljevanju ZInfP) posredujemo naše neobvezno mnenje.
  6. člen ZVOP-1, ki je splošne narave, določa, da se osebni podatki lahko obdelujejo le, če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon ali če je za obdelavo določenih osebnih podatkov podana osebna privolitev posameznika. Namen obdelave osebnih podatkov mora biti določen v zakonu, v primeru obdelave na podlagi osebne privolitve posameznika pa mora biti posameznik predhodno pisno ali na drug ustrezen način seznanjen z namenom obdelave osebnih podatkov. V
  7. členu ZVOP-1 je podrobneje urejena pravna podlaga za obdelavo osebnih podatkov v javnem sektorju ter določene izjeme od splošnih pravnih podlag. In sicer
  8. člen določa, da se osebni podatki v javnem sektorju lahko obdelujejo, če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon. Z zakonom se lahko določi, da se določeni osebni podatki obdelujejo le na podlagi osebne privolitve posameznika. ZVOP-1 pa glede navedenega pozna tudi tri izjeme in sicer, da lahko nosilci javnih pooblastil obdelujejo osebne podatke tudi na podlagi osebne privolitve posameznika brez podlage v zakonu, kadar ne gre za izvrševanje njihovih nalog kot nosilcev javnih pooblastil, pri čemer morajo biti zbirke osebnih podatkov, ki nastanejo na tej podlagi, ločene od zbirk osebnih podatkov, ki nastanejo na podlagi izvrševanja nalog nosilca javnih pooblastil; da se lahko v javnem sektorju obdelujejo osebni podatki posameznikov, ki so z javnim sektorjem sklenili pogodbo ali pa so na podlagi pobude posameznika z njim v fazi pogajanj za sklenitev pogodbe, če je obdelava osebnih podatkov potrebna in primerna za izvedbo pogajanj za sklenitev pogodbe ali za izpolnjevanje pogodbe; ter da se lahko v javnem sektorju izjemoma obdelujejo tisti osebni podatki, ki so nujni za izvrševanje zakonitih pristojnosti, nalog ali obveznosti javnega sektorja, če se s to obdelavo ne poseže v upravičen interes posameznika, na katerega se osebni podatki nanašajo. Knjižnica ________ je v smislu določb ZVOP-1, javni sektor in zato zanjo veljajo določbe
  9. člena ZVOP-
  10. Javni sektor so, po
  11. točki
  12. člena ZVOP-1, državni organi, organi samoupravnih lokalnih skupnosti, nosilci javnih pooblastil, javne agencije, javni skladi, javni zavodi, univerze, samostojni visokošolski zavodi in samoupravne narodne skupnosti. V prvem odstavku
  13. člen ZVOP-1 določa, da mora upravljavec osebnih podatkov proti plačilu stroškov posredovanja, če zakon ne določa drugače, posredovati osebne podatke uporabnikom osebnih podatkov. Za upravljavca osebnih podatkov se po
  14. točki
  15. člena ZVOP-1 šteje fizična ali pravna oseba ali druga oseba javnega ali zasebnega sektorja, ki sama ali skupaj z drugimi določa namene in sredstva obdelave osebnih podatkov oziroma oseba, določena z zakonom, ki določa tudi namene in sredstva obdelave. Uporabnik osebnih podatkov pa je fizična ali pravna oseba ali druga oseba javnega ali zasebnega sektorja, ki se ji posredujejo ali razkrijejo osebni podatki (
  16. točka
  17. člena ZVOP-1). Posredovanje oziroma razkritje osebnih podatkov uporabnikom osebnih podatkov je praviloma dopustno samo v naslednjih primerih:
  18. če obstaja za posredovanje osebnih podatkov izrecna podlaga v zakonu;
  19. če je za posredovanje osebnih podatkov podana osebna privolitev posameznika, pri čemer je treba upoštevati, da zakon za posamezne primere lahko določa, da se osebni podatki lahko posredujejo uporabnikom osebnih podatkov samo na podlagi pisne privolitve posameznika;
  20. če je posredovanje osebnih podatkov potrebno zaradi izpolnjevanja pogodbenih obveznosti, kot jih določata
  21. in
  22. člen ZVOP-
  23. Obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo pri knjižnicah pa kot področni zakon ureja Zakon o knjižničarstvu (Uradni list RS, št. 87/2001, 96/2002-ZUJIK, v nadaljevanju: ZKnj-1), ki v
  24. členu določa, da imajo knjižnice za potrebe svojega dela in za zavarovanje gradiva pravico, da v skladu s predpisi o varstvu osebnih podatkov zbirajo in obdelujejo naslednje osebne podatke svojih uporabnikov: ime in priimek, datum in kraj rojstva, naslov stalnega in začasnega bivališča, izobrazba, zaposlitev ali šola. Osebni podatki iz prejšnjega odstavka se zbrišejo eno leto po izpolnitvi namena, zaradi katerega so bili zbrani.Zakon o prijavi prebivališča (Uradni list RS, št. 59/2006 - uradno prečiščeno besedilo; v nadaljevanju: ZPPreb) v IV. poglavju ureja Register stalnega prebivalstva (členi 18 do 21).
  25. člen ZPPreb določa, da pristojni organ, pri katerem je posameznik prijavil oziroma odjavil stalno ali začasno prebivališče, posreduje podatke iz drugega odstavka prejšnjega člena uporabnikom, ki jih potrebujejo za vzdrževanje registrov in evidenc iz svojega delovnega področja ali za odločanje v postopkih za izvajanje javnih pooblastil, če so za te podatke pooblaščeni z zakonom. Podatke iz prejšnjega odstavka lahko uporabnikom, namesto pristojnega organa, posreduje ministrstvo, pristojno za notranje zadeve. Podatki iz prvega odstavka tega člena se lahko posredujejo na obrazcih, magnetnih medijih, po elektronski pošti ali z neposredno računalniško povezavo, in sicer na način, ki ga določi minister, pristojen za notranje zadeve. Za posredovanje podatkov uporabnikom iz prvega odstavka tega člena z neposredno računalniško povezavo, je potrebno predhodno soglasje ministra, pristojnega za notranje zadeve. Pristojni organ po ZPPreb je upravna enota, na območju katere ima posameznik stalno ali začasno prebivališče, ali ga prijavlja oziroma odjavlja (
  26. člen ZPPreb).ZKnj-1 je v primerjavi z ZVOP-1 specialnejši zakon, zato Pooblaščenec opozarja, da v konkretnem primeru veljajo določila ZKnj-
  27. ZKnj-1 na podlagi
  28. člena daje knjižnici vsa pooblastila in pravico, da za potrebe svojega dela in za zavarovanje gradiva, zbira in obdeluje osebne podatke svojih uporabnikov, in sicer ime in priimek, datum in kraj rojstva, naslov stalnega in začasnega bivališča, izobrazba, zaposlitev ali šola. Pooblaščenec ugotavlja, da je obdelava osebnih podatkov knjižnic o svojih uporabnikih v skladu z določili ZVOP-1, saj je določena z ZKnj-1, ki natančno določa namen zbiranja in obdelave osebnih podatkov ter taksativno našteva osebne podatke, ki jih knjižnice lahko obdelujejo. In ravno na podlagi
  29. člena ZKnj-1 ima knjižnica pravico zbirati in obdelovati osebne podatke o svojih članih tudi od upravnih enot in ministrstva, pristojnega za notranje zadeve, vendar samo osebne podatke določene v
  30. členu ZKnj-
  31. Prav tako upravičenost zbiranja podatkov izhaja iz namena, tj. zavarovanja gradiva. Le na podlagi točnih in ažurnih podatkov o naslovu stalnega ali začasnega bivališča uporabnika, bo knjižnice lahko obveščala o opominih v zvezi z nevrnjenim gradivom, ne nazadnje pa dolžnost obdelovanja točnih in ažurnih osebnih podatkov, prav upravljavcu zbirke osebnih podatkov, nalaga tudi
  32. odstavek
  33. člena ZVOP-
  34. S spoštovanjem, Informacijski pooblaščenec Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav. Pooblaščenka O NAS Informacijski pooblaščenec Dunajska cesta 22 1000 Ljubljana, Slovenija Zemljevid (vir: najdi.si) Telefon: 01 230 97 30 Poštni in varni e-predal: gp.ip(at)ip-rs.si Odgovorna oseba za informacije za medije: dr. Jelena Virant Burnik. Kontakt za medije: Barbara Repovš, mediji@ip-rs.si ali 01 230 97 30 Prijava kršitev (Navodila in obrazci) URADNE URE PON - PET 9.00 - 12.00 POVEZAVE Informacije javnega značaja Priročniki in smernice Obrazci Politika zasebnosti Informacije o obdelavi osebnih podatkov Izjava o dostopnosti Podpora za majhna podjetja Pravice posameznikov Prijava na prejemanje e-novic Informacijski pooblaščenec | 2026

🔗 Na uradni vir

Razlaga UI na podlagi uradnega besedila zakona. Okvirna, ne nadomešča pravnega nasveta.