Zasebnost poštnih predalčnikov + - Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem
- 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj. Datum: 13.08.2006 Številka: 0712-102/2006/1 Kategorije:Telekomunikacije in pošta --> Kategorije: Telekomunikacije in pošta Spoštovani,prejeli smo vašo elektronsko pošto z dne 10.8.2006.Ker lahko avtentično razlago posameznih določb zakona daje le Državni zbor, neobvezno pa predlagatelj zakona, vam na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, v nadaljevanju na podlagi
- točke prvega odstavka
- člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 86/04 in 113/05, v nadaljevanju ZVOP-1) ter
- in
- člena Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, v nadaljevanju ZInfP) posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašim stališčem in vprašanji. Navedli ste, cit.:''Dostop do pisemskega predalnika ima pošta in težko bodo dokazali, da s tem ko poštar "odpre" več predalnikov, da lahko vloži vanje večje pošiljke n.pr. kataloge krši mojo zasebnost. Človek ne more verjeti ! Sem že prejel zaradi takega vstavljanja "odprta" pisma ( s poštarjem sem to razčistil in se je opravičil ). Kaj pa v teh primerih, mar ni še huje kršena pravica do zasebnosti?''Kršitev zasebnosti pisemskih pošiljk nedvomno predstavlja poseg v zasebnost posameznika, ki je varovana z Ustavo Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 33/91, 42/97, 66/00, 24/03 in 69/04) in Evropsko konvencijo o človekovih pravicah (v nadaljevanju EKČP). Ustava tako v
- členu določa, da je zagotovljena nedotakljivost človekove telesne in duševne celovitosti, njegove zasebnosti ter osebnostnih pravic. Prav tako pa v
- členu določa tudi, da je zagotovljena tajnost pisem in drugih občil. Podobno določa
- člen EKČP, po katerem ima vsakdo pravico do spoštovanja svojega zasebnega in družinskega življenja, svojega doma in dopisovanja.Iz primera, ki ga opisujete, ni povsem jasno kje in kako je bila kršena vaša pravica do zasebnosti. Oblika in velikost poštnih predalčnikov namreč pogosto, zlasti pa ob večji količini pošiljk, ali njihovih nepredvidljivih merah in oblikah, ne daje možnosti, da bi vse ovojnice in njihova vsebina ostale brezhibne in nedotaknjene, pri čemer vročevalec pošiljke ne more odgovarjati za posledice, nastale zaradi (ne)ustrezne velikosti poštnega predalčnika. Ob tem je potrebno logično sklepati, da so pismonoše odpirali več predalčnikov naenkrat prav zato, da so določenemu naslovniku lahko s čim manj poškodb v predalčnik vložili tudi večje pošiljke, ki jih skozi navadno režo predalčnika ne bi mogli vročiti, kar pa je obenem dajalo tudi možnost neupravičene seznanitve z morebitno že obstoječo vsebino poštnega predalčnika (enega ali celo več).Razlogi zaradi katerih so v podjetju ................... pismonošem prepovedali uporabo ključev za odpiranje več tipiziranih predalčnikov hkrati sicer Pooblaščencu niso znani, sklepati pa je moč, da prav zaradi argumentov, ki so vam jih navedli v odgovoru, torej zato, da bi preprečevali morebitne zlorabe ustavno zaščitenih pravic. Ob tem je nezanemarljivo tudi dejstvo, da sodi način vročanja navadnih poštnih pošiljk med poslovne strategije omenjenega podjetja, zato se Pooblaščenec do njih ne more in ne sme opredeljevati. Neposredne pristojnosti za ukrepanje v zvezi z vašim vprašanjem Pooblaščenec, kot ugotavljate tudi sami, sicer nima, opozarja pa na izpostavljene določbe Ustave RS in EKČP in vam priporoča, da za zaščito lastne zasebnosti, na primer namestite poštni predalčnik takih dimenzij, da bo omogočal lažje vlaganje pošiljk vanj in se te ob vlaganju ne bodo poškodovale. Ob izpostavljenih ustavnih določbah in določbah EKČP, pa Pooblaščenec opozarja tudi na
- člen Kazenskega zakonika Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 95/2004, v nadaljevanju KZ-UPB1), ki v
- odstavku določa, da se z denarno kaznijo ali z zaporom do šestih mesecev kaznuje tisti, ki neupravičeno odpre tuje pismo, tujo brzojavko, ali kakšno drugo tuje zaprto pisanje. Po določbi
- odstavka istega člena KZ-UPB1 pa se z zaporom od treh mesecev do petih let kaznuje uradna oseba, če stori to dejanje z zlorabo uradnega položaja ali uradnih pravic, poštni ali drug delavec, ki mu je zaupano prevzemanje, prenos ali predaja tujih pisem, tujih brzojavk ali kakšnih drugih pisanj ali pošiljk. Prijazen pozdrav,Informacijski pooblaščenec:Nataša Pirc Musar, univ.dipl.prav.pooblaščenka O NAS Informacijski pooblaščenec Dunajska cesta 22 1000 Ljubljana, Slovenija Zemljevid (vir: najdi.si) Telefon: 01 230 97 30 Poštni in varni e-predal: gp.ip(at)ip-rs.si Odgovorna oseba za informacije za medije: dr. Jelena Virant Burnik. Kontakt za medije: Barbara Repovš, mediji@ip-rs.si ali 01 230 97 30 Prijava kršitev (Navodila in obrazci) URADNE URE PON - PET 9.00 - 12.00 POVEZAVE Informacije javnega značaja Priročniki in smernice Obrazci Politika zasebnosti Informacije o obdelavi osebnih podatkov Izjava o dostopnosti Podpora za majhna podjetja Pravice posameznikov Prijava na prejemanje e-novic Informacijski pooblaščenec | 2026