← Slovenija

Zbiranje informacij o zdravstvenem stanju posameznika s strani zavarovalnic - IPRS

Zbiranje informacij o zdravstvenem stanju posameznika s strani zavarovalnic + - Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem

  2. 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj. Datum: 17.09.2006 Številka: 0712-151/2006/2 Kategorije:Zdravstveni osebni podatki --> Kategorije: Zdravstveni osebni podatki Spoštovani,Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju Pooblaščenec) je dne
  4. 2006 prejel vaše e-sporočilo v katerem nas sprašujete:
  5. ali je za sklenitev različnih življenjskih zavarovanj s strani zavarovalnic upravičeno zbirati informacije o zdravstvenem stanju (preko vprašalnikov in zahtevkov za pridobitev informacij iz zdravstvene dokumentacije) in
  6. kakšne so vaše pravice v zvezi s tem. Ker lahko avtentično razlago posameznih določb relevantnih predpisov daje le Državni zbor, neobvezno pa predlagatelj zakona, vam na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, v nadaljevanju na podlagi
  7. točke prvega odstavka
  8. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 86/04 in 113/05 - ZInfP; v nadaljevanju ZVOP-1) ter
  9. člena Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05; v nadaljevanju ZInfP) posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašimi vprašanji.
  10. UvodnoUvodoma je potrebno pojasnilo o relevantni ureditvi v Zakonu o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1), kjer v
  11. členu najdemo naslednje opredelitve pojmov, ki so pomembni za razumevanje vašega primera:- Osebni podatek pomeni katerikoli podatek, ki se nanaša na določeno ali določljivo fizično osebo, torej posameznika, na glede na obliko, v kateri je izražen. Posameznik pa je določena ali določljiva fizična oseba, na katero se nanaša osebni podatek, pri čemer je določljiva, če se jo lahko neposredno ali posredno identificira s pomočjo njenih identifikacijskih številk (npr. EMŠO, davčna številka, številka zdravstvenega zavarovanja, telefonska številka, registrska številka vozila), ali s sklicevanjem na dejavnike, ki so značilni za njeno fizično, fiziološko, duševno, ekonomsko, kulturno ali družbeno identiteto (npr. zaposlitev, naslov, funkcijo, položaj ali status v določenem subjektu, ipd.), pri čemer način identifikacije ne povzroča velikih stroškov, nesorazmerno velikega napora ali ne zahteva veliko časa; - Obdelava osebnih podatkov je definirana kot kakršnokoli delovanje ali niz delovanj, ki se izvaja v zvezi z osebnimi podatki, ki so avtomatizirano obdelani ali ki so pri ročni obdelavi del zbirke osebnih podatkov ali so namenjeni vključitvi v zbirko osebnih podatkov, zlasti zbiranje, pridobivanje, vpis, urejanje, shranjevanje, prilagajanje ali spreminjanje, priklicanje, vpogled, uporaba, sporočanje in podobno; - Zbirka osebnih podatkov je vsak strukturiran niz podatkov, ki vsebuje vsaj en osebni podatek, ki je dostopen na podlagi meril, ki omogočajo uporabo ali združevanje podatkov, ne glede na to, ali je niz centraliziran, decentraliziran ali razpršen na funkcionalni ali geografski podlagi; strukturiran niz podatkov je niz podatkov, ki je organiziran na takšen način, da določi ali omogoči določljivost posameznika.ZVOP-1 v prvem odstavku
  12. člena določa, da se osebni podatki v zasebnem sektorju (kamor spadajo tudi zavarovalnice) lahko obdelujejo, če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon ali če je obdelava določenih osebnih podatkov podana osebna privolitev posameznika.Drugi odstavek
  13. člena ZVOP-1 določa, da se lahko v zasebnem sektorju obdelujejo osebni podatki posameznikov, ki so z zasebnim sektorjem sklenili pogodbo ali pa so na podlagi pobude posameznika z njim v fazi pogajanj za sklenitev pogodbe, če je obdelava osebnih podatkov potrebna in primerna za izvedbo pogajanj za sklenitev pogodbe ali za izpolnjevanje pogodbe.Potrebno je opozoriti še na načelo sorazmernosti iz
  14. člena ZVOP-1, ki zahteva, da morajo biti osebni podatki, ki se obdelujejo, ustrezni in po obsegu primerni glede na namene, za katere se zbirajo in nadalje obdelujejo.Podatki v zdravstvenem kartonu nedvomno so osebni podatki v smislu ZVOP-1; navedeni podatki spadajo celo med t.i. občutljive osebne podatke (
  15. točka
  16. člena ZVOP-1), ki uživajo še posebno varstvo.
  17. Utemeljitev dopustnosti zbiranja zdravstvenih podatkovPooblaščenec ni ocenjeval ali je za zbiranje spornih osebnih podatkov izpolnjen pogoj po drugem odstavku
  18. člena ZVOP-1, torej ali je zahteva zavarovalnice potrebna in primerna za sklepanje in izvrševanje zavarovalnih pogodb, saj meni, da je zavarovalnica že na podlagi prvega odstavka
  19. člena ZVOP-1 upravičena do obdelave (kar vključuje tudi zbiranje) zdravstvenih podatkov (kot vrste osebnih podatkov) ob sklepanju zavarovalnih pogodb, kar utemeljuje v nadaljevanju. 2.1 Podlaga v zakonuPrvi odstavek
  20. člena Zakona o zavarovalništvu (Uradni list RS, št. 102/04 – uradno prečiščeno besedilo in 76/05; v nadaljevanju ZZavar) določa, da zavarovalnice in Slovensko zavarovalno združenje zbirajo, obdelujejo, shranjujejo, posredujejo in uporabljajo osebne podatke, potrebne za sklepanje zavarovanj in za likvidacijo škod, ki izvirajo iz zavarovanj po tem zakonu, v skladu z zakonom o varstvu osebnih podatkov in posebnimi predpisi o zbirkah podatkov s področja zavarovanja. Na podlagi drugega odstavka
  21. člena ZZavar, zavarovalnice in Slovensko zavarovalno združenje lahko vzpostavijo, vzdržujejo in vodijo med drugim tudi: - zbirko podatkov o zavarovalcih ter - zbirko podatkov za presojo zavarovalnega kritja in višine odškodnine.V zvezi z zbirko iz prve alineje, je potrebno pojasniti, da je zavarovalec sklenitelj zavarovanja, ki je bodisi upravičenec do zavarovalnine, plačnik premije ali zavarovanec. Pri premoženjskih zavarovanjih zavarovalec običajno predstavlja vse tri navedene osebe. Pri osebnih zavarovanjih sta zavarovanec in upravičenec lahko različni osebi. V omenjeni zbirki podatkov se na podlagi tretjega odstavka
  22. člena ZZavar zbirajo naslednji osebni podatki, ki se praviloma pridobivajo neposredno od posameznika, na katerega se nanašajo: - ime in priimek, spol, datum in kraj rojstva, stalno prebivališče zavarovalca, davčna številka zavarovalca, - ime zavarovalnice, številka police, trajanje zavarovanja, zavarovalni predmet in zavarovalno kritje.Glede zbirke iz druge alineje, pa velja, da se na podlagi četrtega odstavka
  23. člena ZZavar zbirajo naslednji osebni podatki: - ime in priimek, spol, datum in kraj rojstva, stalno prebivališče in davčna številka zavarovane osebe, za katero se ugotavlja zavarovalno kritje in odškodnina, - predhodne poškodbe in zdravstveno stanje, vrsta telesnih poškodb, trajanje zdravljenja in posledice zavarovanca in oškodovanca, - dohodki zavarovanca in oškodovanca, - upokojitve (redne in invalidske), prekvalifikacije in stopnje invalidnosti zavarovanca in oškodovanca, - stroški za medicinsko oskrbo, zdravila in ortopedske pripomočke zavarovanca in oškodovanca. Podatki iz te evidence se nanašajo tako na nezgodna zavarovanja (npr. podatki o stroških za zdravila in medicinske pripomočke), kot tudi na življenjska zavarovanja. Osebe, na katere se podatki nanašajo, pa so zavarovalci, zavarovane osebe in drugi upravičenci iz zavarovalne pogodbe.Posebej je potrebno pojasniti še, da se na podlagi šestega odstavka
  24. člena ZZavar podatki iz obravnavane zbirke zbirajo neposredno od posameznika, na katerega se nanašajo, od drugih oseb (prič škodnih dogodkov) in tudi iz zbirk podatkov zdravstvenih ustanov, delodajalca, Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje in centrov za socialno delo. Organi, organizacije in posamezniki, ki imajo podatke oziroma zbirke podatkov iz prejšnjih odstavkov, morajo te podatke na pisno zahtevo posredovati zavarovalnici oziroma Slovenskemu zavarovalnemu združenju.V uvodu omenjena določba prvega odstavka
  25. člena ZVOP-1 pogojuje obdelavo osebnih podatkov z obstojem posebnega (področnega) zakona, ki določa obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo. V konkretnem primeru je ZZavar tisti predpis, na katerega napotuje ZVOP-
  26. ZZavar je tako v odnosu do ZVOP-1 specialni zakon, zato se po načelu lex specialis za vprašanja upravičenosti zbiranja osebnih podatkov in vrste osebnih podatkov, ki jih lahko zbirajo zavarovalnice, uporabljajo določbe ZZavar. Te pa Zavarovalnici dajejo vsa pooblastila, da lahko od zavarovalcev zbira in obdeluje zgoraj navedene osebne podatke. Res je, da gre pri obravnavanih zavarovanjih za pogodbena razmerja s področja popolne avtonomije (pogodbene svobode) strank, pri čemer zavarovalec sam odloča o tem, ali bo sploh sklenil določeno zavarovalno pogodbo ob pogojih, ki jih zavarovalnica postavlja, in s katero zavarovalnico jo bo sklenil. Vendar je pri tem potrebno upoštevati, da zavarovalnico pri obdelavi osebnih podatkov, ne glede na splošno podlago v ZZavar, zavezuje tudi načelo sorazmernosti (gl.
  27. poglavje). Pri zbiranju podatkov o zdravstvenem stanju je zato upravičena le do tistih zdravstvenih podatkov, ki so resnično potrebni in primerni za presojo zavarovalnega kritja in višine odškodnine. Čeprav ZZavar govori o podatkih o zdravstvenem stanju na splošno, to še ne pomeni, da lahko zavarovalnica zbira tudi zdravstvene podatke, ki niso v zvezi s posameznim življenjskim zavarovanjem oziroma niso pomembni za oceno tveganja, izračun premije in podobno (torej podatke, ki niso v zvezi z namenom zbiranja).Pooblaščenec še dodaja, da tudi če primer presojamo z vidika pogodbenega (obligacijskega) prava, velja, da ima zavarovalec dolžnost (poleg plačila premije in notifikacijske dolžnosti) ob sklenitvi pogodbe prijaviti zavarovalnici vse okoliščine, ki so pomembne za ocenitev nevarnosti in so mu znane ali mu niso mogle ostati neznane (
  28. člen Obligacijskega zakonika (Uradni list RS, št. 83/01). Omenjena določba je kogentne narave (t.j. stranki se ne morata dogovoriti drugače) in je njeno nespoštovanje sankcionirano z izpodbojnostjo zavarovalne pogodbe s strani zavarovalnice. Seveda pa omenjena določba ne predstavlja podlage za zbiranje zdravstvenih podatkov, tako kot to velja za ZZavar. 2.2 Življenjska zavarovanja in razlogi, ki utemeljujejo potrebnost in primernost obdelave zdravstvenih podatkov Zavarovalne pogodbe, s katerimi se sklepajo premoženjska in osebna (življenjska zavarovanja štejemo med osebna) zavarovanja, uvrščamo med aleatorne (tvegane) pogodbe, kjer obveznost zavarovalnice za izplačilo zavarovalnine nastane le, če nastopi zavarovalni primer, ki je bodoč, negotov in od strank neodvisen dogodek. Tako je pri življenjskih zavarovanjih negotov čas smrti. Za oceno tveganja in določitev premije s strani zavarovalnice, je nujno poznavanje zdravstvenega stanja zavarovanca. Premija oziroma cena zavarovanja je odvisna od višine zavarovalne vsote, dobe zavarovanja, splošnih stroškov zavarovanja, tehnične obrestne mere, starosti in trenutnega zdravstvenega stanja zavarovanca. Osebna zavarovanja so namreč vsotna (ne škodna) zavarovanja, ker je nevarnostni objekt zavarovanec. V praksi zato zavarovalnice pogosto pripravijo posebne vprašalnike, na katere morajo odgovoriti morebitni zavarovalci in na osnovi katerih izračunajo premijo. Poznavanje zdravstvenega stanja je pomembno tudi ob oziroma po nastopu zavarovalnega primera (npr. pri nezgodnih zavarovanjih) zaradi ugotavljanja obveznosti izplačila zavarovalnine in njene višine. Za življenjska zavarovanja je pomemben tudi podatek o smrti (čas, vzrok), ki prav tako predstavlja podatek o »zdravstvenem stanju«. ZZvar ne določa natančno katere podatke o zdravstvenem stanju lahko zavarovalnice zbirajo, zato je potrebno presojati potrebnost in primernost obdelave zahtevanega zdravstvenega podatka v vsakem konkretnem primeru posebej (prim.
  29. člen in drugi odstavek
  30. člena ZVOP-1). Ravno zaradi navedenega je potrebno dopustiti možnost, da kljub načelni zakonski podlagi posamezna zavarovalnica v praksi neupravičeno zbira (obdeluje) nekatere zdravstvene podatke svojih pogodbenih strank.2.3 Register zbirk osebnih podatkovPooblaščenec zgolj v informacijo dodaja, da so podatki o različnih evidencah osebnih podatkov, ki jih vodijo zavarovalnice, razvidni tudi v registru zbirk osebnih podatkov (v nadaljevanju RZOP), ki se na podlagi
  31. člena ZVOP-1 vodi in vzdržuje pri Informacijskemu pooblaščencu. RZOP združuje določene podatke o zbirkah osebnih podatkov, s katerimi upravljajo zavezanci, in je dostopen na svetovnem spletu (http://www.ip-rs.si/). Iz RZOP-a je razvidno, da so med zavezanci tudi zavarovalnice, ki med drugim upravljajo z zbirkami podatkov za presojo zavarovalnega kritja in višino škode in zbirkami podatkov o zavarovalcih. _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ Glede na podatke v RZOP se za primeroma izbrano zavarovalnico v npr. »evidenci podatkov za presojo zavarovalnega kritja in višine zavarovalnine življenjskega zavarovanja, vezanega na enote investicijskih skladov oziroma na enote kritnega sklada«, vodijo naslednje vrste osebnih podatkov: ime in priimek, spol, datum in kraj rojstva, stalno prebivališče in davčna številka zavarovalca in zavarovane osebe, podatki o predhodnih poškodbah in zdravstvenem stanju, podatki o medicinski oskrbi, podatki o zavarovalnem primeru, podatki o izplačilu, podatki o invalidnosti, podatki o polici, o smrti, o trajanju zavarovanja, podatki o rojstvu otroka in o poroki. Kot namen obdelave osebnih podatkov je določen: reševanje zavarovalnih primerov iz življenjskega zavarovanja vezanega na enote investicijskih skladov oz na enote kritnega sklada, izpolnjevanje pogodbenih in zakonskih obveznosti, obveščanje zavarovalca o novostih in ponudbah zavarovalnice. Med uporabniki zbirke pa so navedeni: druge zavarovalnice na podlagi pisne zahteve, Slovensko zavarovalno združenje na podlagi pisne zahteve, pozavarovalnica, na podlagi izrecne zahteve tudi drugi uporabniki, ki imajo za pridobivanje osebnih podatkov podlago v zakonu, osebni privolitvi posameznika ali pogodbenem razmerju. _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _
  32. Vaše pravice v zvezi z obdelavo osebnih podatkov V zvezi z lastnimi osebnimi podatki, ki jih obdeluje zavarovalnica kot upravljavec, ima posameznik pravico do seznanitve (
  33. in
  34. člen ZVOP-1) in pravico do dopolnitve, popravka, blokiranja, izbrisa in ugovora (
  35. in
  36. člen ZVOP-1).V okviru pravice do seznanitve mora upravljavec posamezniku na njegovo zahtevo:
  37. omogočiti vpogled v katalog zbirke osebnih podatkov;
  38. potrditi, ali se podatki v zvezi z njim obdelujejo ali ne, in mu omogočiti vpogled v osebne podatke, ki so vsebovani v zbirki osebnih podatkov in se nanašajo nanj, ter njihovo prepisovanje ali kopiranje;
  39. posredovati izpis osebnih podatkov, ki so vsebovani v zbirki osebnih podatkov in se nanašajo nanj;
  40. posredovati seznam uporabnikov, katerim so bili posredovani osebni podatki, kdaj, na kakšni podlagi in za kakšen namen;
  41. dati informacijo o virih, na katerih temeljijo zapisi, ki jih o posamezniku vsebuje zbirka osebnih podatkov, in o metodi obdelave;
  42. dati informacije o namenu obdelave in vrsti osebnih podatkov, ki se obdelujejo, ter vsa potrebna pojasnila v zvezi s tem;
  43. pojasniti tehnične oziroma logično-tehnične postopke odločanja, če izvaja avtomatizirano odločanje z obdelavo osebnih podatkov posameznika. Zahteva za uveljavitev pravice do seznanitve se vloži pisno ali ustno na zapisnik pri upravljavcu osebnih podatkov. Upravljavec osebnih podatkov mora posamezniku omogočiti vpogled, prepis, kopiranje in potrdilo po
  44. in
  45. točki najkasneje v 15 dneh od dneva, ko je prejel zahtevo, ali ga v istem roku pisno obvestiti o razlogih, zaradi katerih vpogleda, prepisa, kopiranja ali izdaje potrdila ne bo omogočil. Izpis iz
  46. točke, seznam iz
  47. točke, informacije iz
  48. in
  49. točke ter pojasnilo iz
  50. točke prvega odstavka
  51. člena tega zakona mora upravljavec osebnih podatkov posredovati posamezniku v 30 dneh od dneva, ko je prejel zahtevo, ali ga v istem roku pisno obvestiti o razlogih, zaradi katerih mu izpisa, seznama, informacij ali pojasnila ne bo posredoval. Stroške v zvezi z zahtevo in vpogledom iz tega člena krije upravljavec zbirke osebnih podatkov. Kadar upravljavec osebnih podatkov ne ugodi zahtevi posameznika glede pravice posameznika do seznanitve z zahtevanimi podatki, do izpisov, seznamov, vpogledov, potrdil, informacij, pojasnil, prepisovanja ali kopiranja po določbah ZVOP-1, ima posameznik na podlagi
  52. člena ZInfP možnost pritožbe na Informacijskega pooblaščenca. Pravica do dopolnitve, popravka, blokiranja, izbrisa in ugovora pomeni, da mora upravljavec osebnih podatkov na zahtevo posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, dopolniti, popraviti, blokirati ali izbrisati osebne podatke, za katere posameznik dokaže, da so nepopolni, netočni ali neažurni ali da so bili zbrani ali obdelani v nasprotju z zakonom. Zahteva za uveljavitev omenjene pravice se vloži pisno ali ustno na zapisnik pri upravljavcu osebnih podatkov. Dopolnitev, popravo, blokiranje ali izbris osebnih podatkov mora upravljavec osebnih podatkov opraviti v 15 dneh od dneva, ko je prejel zahtevo in o tem obvestiti vlagatelja zahteve ali ga v istem roku obvestiti o razlogih, zaradi katerih tega ne bo storil. Glede na določbo
  53. člena ZVOP-1, ima posameznik v primeru kršitev pravic iz tega zakona zagotovljeno tudi sodno varstvo v upravnem sporu.ZZvar ima še posebne določbe glede varovanja zaupnih podatkov. Tako
  54. člen določa, da mora zavarovalnica kot zaupne varovati vse podatke, dejstva in okoliščine, za katere je izvedela pri poslovanju s posameznim zavarovalcem oziroma zavarovancem oziroma drugim upravičencem iz zavarovanja.
  55. člen določa še, da člani organov zavarovalnice, delničarji zavarovalnice, delavci zavarovalnice oziroma druge osebe, ki so jim v zvezi z njihovim delom v zavarovalnici oziroma opravljanju storitev za zavarovalnico na kakršen koli način dostopni zaupni podatki iz
  56. člena zakona, teh podatkov ne smejo sporočiti tretjim osebam niti jih sami izkoriščati ali omogočiti, da bi jih izkoriščale tretje osebe. Dolžnost varovanja zaupnih podatkov pa ne velja v taksativno določenih primerih (npr. če zavarovalec izrecno pisno pristane, da se sporočijo posamezni zaupni podatki; če so podatki potrebni za ugotavljanje dejstev v kazenskih postopkih; če te podatke potrebuje davčni organ v postopku, ki ga vodi v okviru svojih pristojnosti in podobno).Lepo vas pozdravljamo, Informacijski pooblaščenec: Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav., pooblaščenka O NAS Informacijski pooblaščenec Dunajska cesta 22 1000 Ljubljana, Slovenija Zemljevid (vir: najdi.si) Telefon: 01 230 97 30 Poštni in varni e-predal: gp.ip(at)ip-rs.si Odgovorna oseba za informacije za medije: dr. Jelena Virant Burnik. Kontakt za medije: Barbara Repovš, mediji@ip-rs.si ali 01 230 97 30 Prijava kršitev (Navodila in obrazci) URADNE URE PON - PET 9.00 - 12.00 POVEZAVE Informacije javnega značaja Priročniki in smernice Obrazci Politika zasebnosti Informacije o obdelavi osebnih podatkov Izjava o dostopnosti Podpora za majhna podjetja Pravice posameznikov Prijava na prejemanje e-novic Informacijski pooblaščenec | 2026

🔗 Na uradni vir

Razlaga UI na podlagi uradnega besedila zakona. Okvirna, ne nadomešča pravnega nasveta.