← Slovenija

Zbiranje kopij vozniških dovoljenj - IPRS

Zbiranje kopij vozniških dovoljenj + - Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem

  2. 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj. Datum: 18.05.2015 Številka: 0712-1/2015/1381 Kategorije:Delovna razmerja --> Kategorije: Delovna razmerja Iz vaše prošnje za mnenje, poslane po elektronski pošti
  4. 2015 in popravljene
  6. 2015, izhaja, da ste družba s prodajno in servisno dejavnostjo ter z nekaj vozili v voznem parku. Ker so vaši serviserji dnevno na terenu, se posledično dogajajo tudi škodni dogodki (prometne nezgode, poškodbe na parkiriščih …) in pri posredovanju prijav škode na zavarovalnico se od zaposlenih zahtevajo kopije vozniškega dovoljenja, ki jih posredujete na zavarovalnico, ki škodni primer rešuje in želi preveriti podatke, ki so navedeni na obrazcih prijave. Ker so vaši zaposleni iz oddaljenih krajev in nimajo možnosti kopiranja in pošiljanja vozniških dovoljenj vsakič, ko to od njih pričakujete, vas zanima, če lahko kot delodajalec ob zaposlitvi kopirate vozniško dovoljenje ter ga hranite v osebni mapi zaposlenega (do zaključka delovnega razmerja) in ga po potrebi (če nastane škodni primer) posredujete na zavarovalnico ali na pooblaščeni servis, ki prav tako sodeluje s cenilci zavarovalnice in te postopke ureja v vašem imenu in za vaš račun. Ob tem bi zaposlenim podali izjavo v podpis in se sklicevali na
  7. točko
  8. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov, kjer bi vam proti podpisu dovoljevali fotokopiranje dokumenta za namen dokazovanja točnosti podatkov iz vozniškega dovoljenja za namen postopka prijave škodnega primera.Na podlagi
  9. točke prvega odstavka
  10. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07-UPB1; v nadaljevanju ZVOP–1) vam glede na informacije, ki ste nam jih posredovali, pošiljamo naše neobvezno mnenje. Vnaprejšnje in sistematično zbiranje fotokopij vozniških dovoljenj za vse zaposlene ob sklenitvi delovnega razmerja zaradi morebitnega škodnega primera v zvezi s službenimi vozili (ki torej še ni niti nastal) po mnenju IP pomeni prekomeren in neupravičen poseg v zasebnost posameznika oziroma presega dovoljeno obdelavo osebnih podatkov po področni zakonodaji, upoštevajoč tudi
  11. in
  12. člen ZVOP–
  13. Iz opisanega primera ni razvidno, da je takšno fotokopiranje osebnih dokumentov ter s tem ustvarjanje zbirke fotokopij le-teh s fotografijo posameznika, ki z zakonom ni določeno, potrebno zaradi uresničevanja pravic in obveznosti iz delovnega razmerja ali v zvezi z delovnim razmerjem, saj lahko delodajalec svoje interese zaščiti tudi drugače, z manj invazivnimi posegi (npr. vpogled oziroma po potrebi prepis podatkov, izpis iz evidence vozniških dovoljenj). Razlog, da se s takšno obdelavo (delodajalec) razbremeni (morebitnega) dodatnega dela v primeru škodnega dogodka s službenim vozilom pa ne more pomeniti uresničitev navedenega zakonsko opredeljenega namena. Obrazložitev: IP uvodoma podaja nekaj splošnih pojmov ZVOP–1 kot temeljnega zakona, ki ureja pravice, obveznosti, načela in ukrepe, s katerimi se preprečujejo neustavni, nezakoniti in neupravičeni posegi v zasebnost in dostojanstvo posameznika oziroma posameznice pri obdelavi osebnih podatkov.Osebni podatek je po
  14. točki
  15. člena ZVOP–1 katerikoli podatek, ki se nanaša na posameznika, ne glede na obliko, v kateri je izražen, pri čemer je po
  16. točki tega člena posameznik določena ali določljiva fizična oseba, na katero se nanaša osebni podatek. Po
  17. točki
  18. člena ZVOP–1 pomeni obdelava osebnih podatkov kakršnokoli delovanje ali niz delovanj, ki se izvaja v zvezi z osebnimi podatki, ki so avtomatizirano obdelani, ali ki so pri ročni obdelavi del zbirke osebnih podatkov, ali so namenjeni vključitvi v zbirko osebnih podatkov, zlasti zbiranje, pridobivanje, vpis, urejanje, shranjevanje, prilagajanje ali spreminjanje, priklicanje, vpogled, uporaba, razkritje s prenosom, sporočanje, širjenje ali drugo dajanje na razpolago, razvrstitev ali povezovanje, blokiranje, anonimiziranje, izbris ali uničenje; obdelava je lahko ročna ali avtomatizirana (sredstva obdelave).Zbirka osebnih podatkov je v skladu s
  19. točko
  20. člena ZVOP–1 vsak strukturiran niz podatkov, ki vsebuje vsaj en osebni podatek, ki je dostopen na podlagi meril, ki omogočajo uporabo ali združevanje podatkov, ne glede na to, ali je niz centraliziran, decentraliziran ali razpršen na funkcionalni ali geografski podlagi; strukturiran niz podatkov je niz podatkov, ki je organiziran na takšen način, da določi ali omogoči določljivost posameznika.Upravljavec osebnih podatkov je v skladu s
  21. točko
  22. člena ZVOP–1 fizična ali pravna oseba ali druga oseba javnega ali zasebnega sektorja, ki določa namene in sredstva obdelave osebnih podatkov oziroma oseba, določena z zakonom, ki določa tudi namene in sredstva obdelave. Če se podatki zbirajo neposredno od posameznika, mora upravljavec osebnih podatkov posameznika seznaniti, kdo bo obdeloval njegove osebne podatke in za kakšne namene jih bo obdeloval oziroma ga čim bolj izčrpno informirati o tej obdelavi (
  23. člen ZVOP–1).Načelo sorazmernosti v
  24. členu ZVOP–1 določa, da morajo biti osebni podatki, ki se obdelujejo, ustrezni in po obsegu primerni, glede na namene, za katere se zbirajo in nadalje obdelujejo.Na podlagi prvega odstavka
  25. člena ZVOP–1 se osebni podatki lahko obdelujejo le, če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon, ali če je za obdelavo določenih osebnih podatkov podana osebna privolitev posameznika. V drugem odstavku tega člena je predpisano, da mora biti namen obdelave osebnih podatkov določen v zakonu, v primeru obdelave na podlagi osebne privolitve posameznika pa mora biti posameznik predhodno pisno ali na drug ustrezen način seznanjen z namenom obdelave osebnih podatkov. V
  26. členu ZVOP–1 je predpisano, da se v zasebnem sektorju, kamor verjetno spada tudi vaša družba, osebni podatki lahko obdelujejo, če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon, ali če je za obdelavo določenih osebnih podatkov podana osebna privolitev posameznika (prvi odstavek); ne glede na prejšnji odstavek se lahko v zasebnem sektorju obdelujejo osebni podatki posameznikov, ki so z zasebnim sektorjem sklenili pogodbo, ali pa so na podlagi pobude posameznika z njim v fazi pogajanj za sklenitev pogodbe, če je obdelava osebnih podatkov potrebna in primerna za izvedbo pogajanj za sklenitev pogodbe ali za izpolnjevanje pogodbe (drugi odstavek); ne glede na prvi odstavek tega člena se lahko v zasebnem sektorju obdelujejo osebni podatki, če je to nujno zaradi uresničevanja zakonitih interesov zasebnega sektorja in ti interesi očitno prevladujejo nad interesi posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki (tretji odstavek).Kljub temu, da ZVOP–1 dopušča več svobode pri obdelavi osebnih podatkov v zasebnem sektorju, saj lahko zasebni sektor obdeluje osebne podatke tudi na podlagi posameznikove osebne privolitve, pa na določenih področjih zakonodaja predpisuje nekatera obvezna pravila tudi pri obdelavi osebnih podatkov na področju zasebnega sektorja, npr. kadar je posameznik v odnosu do upravljavca osebnih podatkov (izrazito) šibkejša stranka, kot je to pri delovnih razmerjih, za kar gre tudi v vašem primeru. Delovno-pravna zakonodaja je namreč namenjena prav zaščiti delavcev kot šibkejše stranke v tem razmerju, ki je torej v podrejenem oziroma slabšem položaju kot delodajalec. Zato je treba tudi v primeru osebne privolitve posameznika še posebej paziti, da ne pride do prekomernih posegov v zasebnost delavca oziroma do prisile v pristanek glede takšnega zbiranja delavčevih osebnih podatkov oziroma dokumentov. V primeru obdelave osebnih podatkov delavcev je tako treba izhajati zlasti iz
  27. člena Zakona o delovnih razmerjih (Uradni list RS, št. 21/13 in 78/13 – popr.; v nadaljevanju ZDR–1), po katerem se osebni podatki delavcev lahko zbirajo, obdelujejo, uporabljajo in posredujejo tretjim osebam samo, če je to določeno s tem ali drugim zakonom, ali če je to potrebno zaradi uresničevanja pravic in obveznosti iz delovnega razmerja ali v zvezi z delovnim razmerjem (prvi odstavek). Osebne podatke delavcev lahko zbira, obdeluje, uporablja in posreduje tretjim osebam samo delodajalec ali delavec, ki ga delodajalec za to posebej pooblasti (drugi odstavek). Osebne podatke delavcev, za zbiranje katerih ne obstaja več zakonska podlaga, se morajo takoj zbrisati in prenehati uporabljati (tretji odstavek). Obdelavo osebnih podatkov ter vrsto in vsebino evidenc na področju delovnih razmerij, podrobno ureja Zakon o evidencah na področju dela in socialne varnosti (Uradni list RS, št. 40/06; v nadaljevanju ZEPDSV), kjer so evidence, ki jih vodijo delodajalci, podrobneje določene v III. delu, in sicer so po
  28. členu to: evidenca o zaposlenih delavcih, evidenca o stroških dela, evidenca o izrabi delovnega časa in evidenca o oblikah reševanja kolektivnih delovnih sporih pri delodajalcu (na podlagi osmega odstavka
  29. člena ZEPDSV delodajalci sicer vodijo tudi evidence s področja varnosti in zdravja pri delu na podlagi zakona, ki ureja varnost in zdravje pri delu). V nadaljnjih členih tega poglavja je natančneje (taksativno) določena tudi vsebina teh evidenc oziroma kateri (osebni) podatki se v njih vpisujejo, med katerimi pa ni vozniškega dovoljenja oziroma sploh fotografije delavca (ki jo vozniško dovoljenje mora vsebovati), kar pomeni, da delodajalec nima zakonske podlage, da bi od delavcev zahteval fotokopijo vozniškega dovoljenja (ali osebne izkaznice, potnega lista ipd.), saj vsebuje tudi osebni podatek (fotografijo), do katerega delodajalec ni upravičen; seveda pa lahko obdeluje vse predpisane podatke, ki sicer izhajajo iz navedenih dokumentov (npr. številka, datum izdaje ipd.). Vendar pa je treba upoštevati tudi določbo omenjenega
  30. člena ZDR–1, ki dopušča obdelavo osebnih podatkov tudi brez podlage v zakonu, če je to potrebno zaradi uresničevanja pravic in obveznosti iz delovnega razmerja ali v zvezi z delovnim razmerjem. Glede na navedbe v vaši prošnji bi sicer bilo možno šteti, da v primerih škodnega dogodka z vašim (službenim) vozilom potrebujete podatke o (veljavnem) vozniškem dovoljenju delavca, ki je vozil predmetno vozilo, kar je eden izmed pogojev za poravnavo škode oziroma izplačilo zavarovalnine. Na podlagi
  31. člena Zakona o pravilih cestnega prometa (Uradni list RS, št. 82/13) morajo pravne osebe, samostojni podjetniki posamezniki, posamezniki, ki samostojno opravljajo dejavnost, ter organi in organizacije zagotoviti, da vozniki vozil, s katerimi opravljajo javni prevoz potnikov ali blaga oziroma prevoz oseb ali blaga za lastne potrebe, izpolnjujejo vse predpisane pogoje. Splošne pogoje za udeležbo voznikov motornih vozil v cestnem prometu ureja Zakon o voznikih (Uradni list RS, št. 109/10 in 25/14; v nadaljevanju: ZVoz), ki v prvem odstavku
  32. člena določa, da sme motorno vozilo voziti oseba, ki ima med drugim veljavno vozniško dovoljenje za vožnjo vozil tiste oziroma tistih kategorij, v katero spada vozilo ali skupina vozil, ki jo vozi, in ne vozi v nasprotju z omejitvijo, vpisano v njenem vozniškem dovoljenju (
  33. točka) in se ji ne izvršuje sankcija prepovedi vožnje motornega vozila določene vrste ali kategorije, ji ni izrečen varnostni ukrep odvzema vozniškega dovoljenja, ji ni izrečena sankcija prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja oziroma prepovedi uporabe tujega vozniškega dovoljenja na ozemlju Republike Slovenije, niti ji ni začasno odvzeto vozniško dovoljenje (
  34. točka). V drugem, tretjem in četrtem odstavku navedenega člena pa so določeni primeri, kdaj lahko oseba vozi motorno oziroma priklopno vozilo ne glede na navedeno
  35. točko (npr., ki opravlja oziroma je opravila vozniški izpit oziroma vložila vlogo za izdajo vozniškega dovoljenja). Poleg tega pravica delodajalca do preverjanja, ali delavec izpolnjuje pogoje za vožnjo motornega vozila, izhaja tudi iz splošnih pravil o odškodninski odgovornosti delodajalca za škodo, ki jo povzroči delavec pri delu ali v zvezi z delom tretji osebi. Zakon o obveznih zavarovanjih v prometu (Uradni list RS, št. 93/07 – ZOZP-UPB3 in 40/12 – ZUJF; v nadaljevanju: ZOZP), v tretjem odstavku
  36. člena določa, da ima pri zavarovanju avtomobilske odgovornosti zavarovalnica, ki je poravnala škodo oškodovancu ali plačala zavarovalnino, pravico uveljavljati povračilo izplačanih zneskov skupaj z obrestmi in stroški od zavarovanca oziroma od odgovorne osebe v primeru, če med drugim voznik ni imel veljavnega vozniškega dovoljenja tiste oziroma tistih kategorij, v katero spada vozilo, ki ga je vozil, razen če gre za kandidata za voznika pri učenju vožnje (
  37. točka), in v primeru, če je bilo vozniku (začasno) odvzeto vozniško dovoljenje oziroma se mu je izvrševala izrečena kazen ali varstveni ukrep prepovedi vožnje vozila določene vrste ali kategorije, oziroma varstveni ukrep prepovedi uporabe tujega vozniškega dovoljenja na ozemlju Republike Slovenije, varnostni ukrep odvzema vozniškega dovoljenja ali kazen prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja (
  38. točka); z zavarovanjem lastnika prometnega sredstva proti odgovornosti za škodo, povzročeno tretjim osebam, so namreč krite tudi škode, ki jih povzročijo osebe, ki po volji lastnika sodelujejo pri uporabi prometnega sredstva (2.a člen ZOPZ). V
  39. členu ZOPZ je za zavarovalnice (in Slovensko zavarovalno združenje) navedena pravna podlaga za obdelavo osebnih podatkov, potrebnih za sklepanje zavarovanj in za obravnavanje odškodninskih zahtevkov, ki izvirajo iz teh zavarovanj, v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov, in posebnimi predpisi o zbirkah podatkov s področja zavarovanja, kar pa ni več predmet vaše prošnje, zato tega področja IP podrobneje ne pojasnjuje. Na podlagi vsega navedenega je torej delodajalec lahko v primeru nastanka škodnega dogodka upravičen do podatka o tem, ali ima delavec veljavno vozniško dovoljenje oziroma ali sme voziti motorno vozilo (torej tudi, ali mu morda niso izrečene sankcije oziroma varnostni ukrepi, ki veljavnost vozniškega dovoljenja omejujejo), vendar le v takšnih posameznih primerih (tudi sicer npr. v primeru pogoja za opravljanje konkretnega dela) in ne na splošno vnaprej za vse zaposlene. Razlog, ki ga navajate, in sicer, da je zbiranje fotokopij vozniških dovoljenj vseh zaposlenih ob nastopu delu potrebno za morebitno kasnejšo uveljavljanje zavarovalnine oziroma povračila škode v škodnem primeru, po mnenju IP ni mogoče razumeti kot utemeljeno podlago, ki ob upoštevanju navedenih zakonskih določb in načela sorazmernosti, dopušča takšno obdelavo osebnih podatkov. Še posebej glede na to, če se upošteva, da je izdano vozniško dovoljenje, ki sicer potrjuje izpolnjevanje pogojev za vožnjo motornega vozila določene vrste ali kategorije, hkrati tudi eden izmed uradnih identifikacijskih dokumentov, poleg npr. osebne izkaznice in potnih listin, ki se uporabljajo za ugotavljanje oziroma preverjanje istovetnosti posameznika (pri volitvah, nastopanju pred državnimi organi, poslovanju z bankami oziroma preverjanju identitete v zvezi s preprečevanjem pranja denarja in financiranja terorizma itd.). Po prvem odstavku
  40. člena Zakona o osebni izkaznici (Uradni list RS, št. 35/11; v nadaljevanju ZOIzk-1) mora imeti državljan pri sebi osebno izkaznico ali drug uradni identifikacijski dokument, na katerem so navedeni točni osebni podatki, na katerem fotografija izkazuje imetnikovo podobo in ki ni poškodovan oziroma obrabljen (razen kadar bi bilo glede na okoliščine to nesmotrno), in ga na zahtevo uradne osebe, ki je po zakonu za to pooblaščena, dati na vpogled za preverjanje istovetnosti. Isti člen v drugem odstavku določa, da državljan osebne izkaznice ne sme dati, prodati ali posoditi drugi osebi, druga oseba pa ne sme vzeti, kupiti ali uporabiti tuje osebne izkaznice kot svoje. Prav tako osebne izkaznice državljan ne sme zastaviti za zavarovanje koristi ali pravice, druga oseba pa ne sme vzeti tuje osebne izkaznice za zavarovanje koristi ali pravice (tretji odstavek istega člena). Smiselno enako določa za potne listine tudi
  41. člen Zakona o potnih listinah (Uradni list RS, št, 29/11 – ZPLD-1-UPB4; v nadaljevanju ZPLD-1), saj je prepovedano dati, prodati ali posoditi svojo potno listino drugemu, oziroma kupiti ali uporabiti tujo potno listino kot svojo, ali spreminjati oziroma brisati katere koli podatke v potni listini in jo zastaviti ali vzeti tujo potno listino z namenom zavarovanja kakšne koristi oziroma pravice. V zvezi z vašo prošnjo pa sta zlasti pomembna
  42. člen ZOIzk-1 in 4.a člen ZPLD-1, ki določata da smejo osebne izkaznice oziroma potne listine, ki jih je sicer prepovedano hraniti v elektronski obliki, kopirati upravljavci zbirk osebnih podatkov samo v primerih, ki jih določa zakon (lahko sicer tudi notarji in določene finančne družbe), oziroma za vnaprej določene namene tudi na podlagi pisne privolitve njihovega imetnika; za ugotavljanje istovetnosti in državljanstva (oziroma kontrolo točnosti podatkov) je dopusten vpogled v listino, kadar je to potrebno, pa tudi prepis osebnih podatkov z nje; ob kopiranju listine pa je treba z ustrezno oznako na kopiji zagotoviti, da se kopija ne bo uporabljala za druge namene, prepovedano pa je nadaljnje kopiranje kopije; na vlogo imetnika je upravljavec dolžan izdati potrdilo o kopiji, na katerem je naveden namen rabe in rok hrambe. Iz izpostavljenih določb ZOizk in ZPLD-1, ki se zaradi opredelitve tudi vozniškega dovoljenja kot enega izmed identifikacijskih dokumentov zato lahko smiselno oziroma načelno uporabljajo tudi zanj, torej izhajajo določene obveznosti upravljavcev osebnih podatkov oziroma stroge omejitve uporabe osebne izkaznice in potnih listin (tudi z namenom zavarovanja kakšne koristi oziroma pravice), pri čemer je prvenstveno predviden le vpogled (oziroma po potrebi tudi prepis), fotokopiranje pa le ob strožjih pogojih, s tem, da je izrecno prepovedano nadaljnje kopiranje kopij teh dokumentov (do česar bi verjetno prišlo v vašem primeru, ko bi zavarovalnici torej posredovali kopijo kopije vozniškega dovoljenja). Tudi na splošno že ZVOP–1 določa (drugi odstavek
  43. člena ZVOP–1), da lahko upravljavec osebnih podatkov pred vnosom v zbirko osebnih podatkov preveri točnost osebnih podatkov z vpogledom v osebni dokument ali drugo ustrezno javno listino posameznika, na katerega se nanašajo, torej uporabi dikcijo »z vpogledom« in tako ne daje pravne podlage, da se osebni dokument tudi fotokopira. Upoštevati je namreč treba, da vozniško dovoljenje, kot tudi osebna izkaznica ali potna listina (oziroma njihova fotokopija), vsebuje posnetek obraza posameznika (fotografijo, ki sicer lahko kaže tudi npr. na raso, zdravstveno stanje oziroma invalidnost), ki ima že biometrične značilnosti. Zaradi nevarnosti zlorab in kraj identitete pa je treba pri vsaki odločitvi o morebitnem zbiranju biometričnih podatkov ravnati izjemno previdno, kar je tudi eden od razlogov, da je zakonodajalec v omenjenih specialnih zakonih že sam predpisal stroge ukrepe v zvezi z zbiranjem oziroma fotokopiranjem osebnih dokumentov in omejil njihovo obdelavo na najmanjšo, torej nujno potrebno mero. Še toliko manj pa je dopustno takšne fotokopije zbirati na zalogo, za morebitne potrebe v prihodnosti, do katerih v večini primerov niti ne pride (opisani škodni dogodki so verjetno kljub vsemu izjemni). Tudi Ustavno sodišče Republike Slovenije je še nedolgo nazaj sicer v drugem primeru (glede Zakona o elektronskih komunikacijah) in za večji obseg (oseb in podatkov) grajalo preventivno (vnaprejšnjo) in neselektivno hrambo podatkov in jo označilo za nesorazmeren poseg v pravico do varstva osebnih podatkov (odločba, št. U-I-65/13-19 z dne
  45. 2014, objavljena v Uradnem listu RS, št. 54/14).Veljavnost vozniških dovoljenj, poleg ZVoz, podrobneje ureja Pravilnik o vozniških dovoljenjih (Uradni list RS, št. 68/11, 55/12 in 4/13), ki narekuje tudi vodenje posebne centralne računalniške evidence izdanih vozniških dovoljenj, v kateri se poleg podatkov o sami izdaji tega dovoljenja (kar predstavlja tudi njegova kopija) vodijo tudi podatki o kazni prepovedi vožnje motornega vozila oziroma odvzemu (prenehanju veljavnosti) vozniškega dovoljenja oziroma omejitve uporabe vozniškega dovoljenja iz zdravstvenih razlogov (
  46. člen). Obveznost zavarovalnice (oziroma pravica delodajalca) ali njena pravica do povračila izplačanih zneskov od odgovorne osebe je odvisna od dejstva veljavnega vozniškega dovoljenja ob nastanku škodnega dogodka, kar pomeni, da npr. več leta stara kopija vozniškega dovoljenja (ker bi jo pridobili že ob sklenitvi delovnega razmerja) niti ni nujno (več) ustrezno dokazilo, lahko pa to predstavlja izpis iz navedene evidence, ki bi ga pridobil delavec sam (tj. tudi pravica posameznika do seznanitve z lastnimi osebnimi podatki na podlagi
  47. člena ZVOP–1) ali pa bi za to pooblastil delodajalca. Na podlagi navedenega IP meni, da vnaprejšnje in sistematično zbiranje fotokopij vozniških dovoljenj za vse zaposlene ob sklenitvi delovnega razmerja zaradi morebitnega škodnega primera v zvezi s službenimi vozili (ki torej še ni niti nastal) pomeni prekomeren in neupravičen poseg v zasebnost posameznika oziroma presega dovoljeno obdelavo osebnih podatkov po omenjeni področni zakonodaji, upoštevajoč tudi
  48. in
  49. člen ZVOP–
  50. Iz opisanega primera ni razvidno, da je takšno fotokopiranje osebnih dokumentov ter s tem ustvarjanje zbirke fotokopij le-teh s fotografijo posameznika, ki z zakonom ni določeno, potrebno zaradi uresničevanja pravic in obveznosti iz delovnega razmerja ali v zvezi z delovnim razmerjem, saj lahko svoje interese zaščitite tudi drugače, z manj invazivnimi posegi (npr. vpogled oziroma po potrebi prepis podatkov, izpis iz evidence vozniških dovoljenj). Razlog, da se s takšno obdelavo (delodajalec) razbremeni (morebitnega) dodatnega dela v primeru škodnega dogodka s službenim vozilom pa ne more pomeniti uresničitev navedenega zakonsko opredeljenega namena.Ker v vaši prošnji omenjate, da postopke v zvezi s škodnimi primeri ureja tudi pooblaščeni servis, vas le na splošno (ker to niti ni predmet vaše prošnje) opozarjamo na
  51. člen ZVOP–1, saj gre očitno za pogodbeno obdelavo osebnih podatkov, pri kateri pa je seveda tudi treba upoštevati vse navedeno. Lepo vas pozdravljamo,Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav., informacijska pooblaščenka O NAS Informacijski pooblaščenec Dunajska cesta 22 1000 Ljubljana, Slovenija Zemljevid (vir: najdi.si) Telefon: 01 230 97 30 Poštni in varni e-predal: gp.ip(at)ip-rs.si Odgovorna oseba za informacije za medije: dr. Jelena Virant Burnik. Kontakt za medije: Barbara Repovš, mediji@ip-rs.si ali 01 230 97 30 Prijava kršitev (Navodila in obrazci) URADNE URE PON - PET 9.00 - 12.00 POVEZAVE Informacije javnega značaja Priročniki in smernice Obrazci Politika zasebnosti Informacije o obdelavi osebnih podatkov Izjava o dostopnosti Podpora za majhna podjetja Pravice posameznikov Prijava na prejemanje e-novic Informacijski pooblaščenec | 2026

🔗 Na uradni vir

Razlaga UI na podlagi uradnega besedila zakona. Okvirna, ne nadomešča pravnega nasveta.