Zbiranje osebnih podatkov na soglasju kandidata za člana volilnega odbora + - Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem
(1)Splošne uredbe o varstvu podatkov, lahko predstavlja Zakon o volitvah v državni zbor (ZVDZ; Uradni list RS, št. 109/06 – UPB, 54/07 – odl. US, 23/17 in 29/21) ter zakonodaja s področja financ, npr. Zakon o davčnem postopku (ZDavP-2; Uradni list RS, št. 13/11 – UPB, 32/12, 94/12, 101/13 – ZDavNepr, 111/13, 22/14 – odl. US, 25/14 – ZFU, 40/14 – ZIN-B, 90/14, 91/15, 63/16, 69/17, 13/18 – ZJF-H, 36/19, 66/19, 145/20 – odl. US, 203/20 – ZIUPOPDVE, 39/22 – ZFU-A in 52/22 – odl. US). Skladno z
- členom ZVDZ volitve poslancev vodijo in izvajajo volilne komisije in volilni odbori (v nadaljnjem besedilu: volilni organi). Volilne komisije se imenujejo za štiri leta, volilni odbori pa za vsake volitve. V drugem odstavku
- člena je določeno, da so člani volilnih organov lahko samo osebe, ki imajo volilno pravico. Pravico voliti pa ima državljan Republike Slovenije, ki je na dan glasovanja že dopolnil osemnajst let starosti (
- člen ZVDZ). Nihče ne more biti član več kot enega volilnega organa, niti ne more hkrati kandidirati na volitvah in ne more biti določen za predstavnika ali zaupnika liste kandidatov (
- in
- člen ZVDZ). V zakonodaji je torej navedenih nekaj pogojev, kdo je lahko imenovan za člana volilnega odbora, zato se njegovi osebni podatki obdelujejo v obsegu, ki omogoča njegovo enolično identifikacijo. Po
- členu ZVDZ člane volilnih odborov imenuje posamezna okrajna volilna komisija. Kot določa
- člen ZVDZ volilni odbor sestavljajo predsednik in parno število članov ter njihovi namestniki. Predsednik in člani volilnega odbora ter njihovi namestniki se imenujejo izmed državljanov, ki imajo stalno prebivališče na območju volilnega okraja. Politične stranke lahko najkasneje v petnajstih dneh po razpisu volitev dajo svoje predloge za imenovanje predsednika in članov volilnega odbora ter njihovih namestnikov okrajni volilni komisiji. Pri imenovanju članov volilnih odborov se najprej upoštevajo predlogi političnih strank, s katerih list kandidatov so bili na zadnjih volitvah v državni zbor izvoljeni kandidati, in sicer po vrstnem redu glede na število izvoljenih kandidatov pri čemer v primeru enakega števila odloči žreb, nato pa predlogi drugih političnih strank in lokalnih skupnosti ter njihovih delov, tako da je zagotovljena politično pluralna sestava volilnih odborov. Če predlogov ni ali jih je premalo, se za manjkajoče člane določijo uradniki, zaposleni v organih državne uprave ali upravi lokalne skupnosti. Ker zakonodaja predvideva, da se prvenstveno pri sestavi volilnih odborov upoštevajo predlogi političnih strank, ni sporno, da tak predlog s soglasjem kandidata pri okrajni volilni komisiji vloži politična stranka. Navsezadnje tak potek določa tudi navedena zakonodaja. Kar se tiče zavarovanja osebnih podatkov, ni dvoma, da je za to odgovoren vsakokratni upravljavec, tj. najprej posamezna politična stranka, potem pa tudi posamezna okrajna volilna komisija. Dolžnost izvedbe ustreznih tehničnih in organizacijskih ukrepov pri obdelavi, med drugim tudi hrambi osebnih podatkov, nalaga tudi člen 24 Splošne uredbe o varstvu podatkov. Člani volilnih organov imajo zaradi dela v volilnem organu pravico do ustreznega nadomestila in povračila stroškov (
- člen ZVDZ). Kot določa tretji odstavek
- člena Pravilnika o določitvi meril in kriterijev za določitev višine nadomestil in povračila stroškov članom volilnih organov, tajnikom in drugim osebam, ki opravljajo dolžnosti na volitvah in referendumu (Uradni list RS, št. 24/19 in 17/22), se članu volilnega odbora povračilo izplača na podlagi odločbe o imenovanju, ki jo izda okrajna volilna komisija in v skladu z določbami predpisov o davčnem postopku, ob predložitvi davčne številke, enotne matične številke občana – EMŠO in številke osebnega tekočega računa (TRR). Gre za informacije, ki jih izplačevalec dohodka potrebuje za izpolnitev davčne obveznosti in so pomembne pri pobiranju davka. ZDavP-2 tako npr. v
- členu določa uporabo davčne številke fizične osebe pri izplačevanju dohodkov, v
- členu določa obveznost nakazovanja plačil in prejemkov na transakcijske račune. Ker je davčna številka identifikacijska številka za davčne namene, ni nujno, da nedavčnim organom omogoča enolično identifikacijo fizične osebe. To poleg osebnega imena načeloma omogoča še enotna matična številka občana. Pri vsaki obdelavi osebnih podatkov mora upravljavec upoštevati tudi načela v zvezi z obdelavo osebnih podatkov (člen 5 Splošne uredbe o varstvu podatkov), ki v točki c določa, da morajo biti osebni podatki ustrezni, relevantni in omejeni na to, kar je potrebno za namene, za katere se obdelujejo (»najmanjši obseg podatkov«). Ker sme IP zakonitost konkretnih obdelav osebnih podatkov presojati zgolj v postopku inšpekcijskega nadzora oziroma drugega upravnega postopka, vam podrobnejšega odgovora ne moremo podati. Izbira pravilne pravne podlage za obdelavo osebnih podatkov in obseg njihovega zbiranja so odgovornost posameznega upravljavca. Teh pravilnosti IP ne more ugotavljati v načelnem mnenju. Lep pozdrav, Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav., informacijska pooblaščenka Pripravila: Karolina Kušević, univ. dipl. prav., svetovalka IP O NAS Informacijski pooblaščenec Dunajska cesta 22 1000 Ljubljana, Slovenija Zemljevid (vir: najdi.si) Telefon: 01 230 97 30 Poštni in varni e-predal: gp.ip(at)ip-rs.si Odgovorna oseba za informacije za medije: dr. Jelena Virant Burnik. Kontakt za medije: Barbara Repovš, mediji@ip-rs.si ali 01 230 97 30 Prijava kršitev (Navodila in obrazci) URADNE URE PON - PET 9.00 - 12.00 POVEZAVE Informacije javnega značaja Priročniki in smernice Obrazci Politika zasebnosti Informacije o obdelavi osebnih podatkov Izjava o dostopnosti Podpora za majhna podjetja Pravice posameznikov Prijava na prejemanje e-novic Informacijski pooblaščenec | 2026