Zbiranje osebnih podatkov o delovnih invalidih - IPRS

Zbiranje osebnih podatkov o delovnih invalidih + - Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem

2. 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj. Datum: 21.06.2021 Številka: 07120-1/2021/339 Kategorije:Statistika in raziskovanje --> Kategorije: Statistika in raziskovanje, Anonimizacija/psevdonimizacija Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju IP) je po elektronski pošti prejel vaš dopis, v katerem pojasnjujete, da ste kot javni sklad (v nadaljevanju Sklad) prejeli pobudo za zbiranje in poročanje podatkov o številu t.i. delovnih invalidov na seji Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (v nadaljevanju ZPIZ), katerim so priznane spodbude po ZZRZI, zlasti v delu prilagoditve delovnega mesta in plačila stroškov podpornih storitev, glede katerih sklad vodi postopek in odloča na vlogo delodajalca. Podatka o številu delovnih invalidov ne vodite in menite, da bi bilo vodenje takšnega podatka izven tega, kar vam dovoljuje zakon, poleg tega pa bi bilo to lahko tudi diskriminatorno. Sprašujete nas za naše mnenje v zvezi s tem. Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju na podlagi
3. člena Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne
4. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nadaljevanju: Splošna uredba),
5. točke prvega odstavka
6. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07, uradno prečiščeno besedilo, v nadaljevanju ZVOP-1) ter
7. člena Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, v nadaljevanju ZInfP) posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašim vprašanjem. Ob tem IP poudarja, da izven postopka inšpekcijskega nadzora konkretnih obdelav osebnih podatkov ne more presojati. Obdelava osebnih podatkov je dopustna le, če zanjo obstaja ustrezna pravna podlaga. V
8. členu Splošne uredbe so tako določene pravne podlage, in sicer: posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, je privolil v obdelavo njegovih osebnih podatkov v enega ali več določenih namenov; obdelava je potrebna za izvajanje pogodbe, katere pogodbena stranka je posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, ali za izvajanje ukrepov na zahtevo takega posameznika pred sklenitvijo pogodbe; obdelava je potrebna za izpolnitev zakonske obveznosti, ki velja za upravljavca; obdelava je potrebna za zaščito življenjskih interesov posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, ali druge fizične osebe; obdelava je potrebna za opravljanje naloge v javnem interesu ali pri izvajanju javne oblasti, dodeljene upravljavcu; obdelava je potrebna zaradi zakonitih interesov, za katere si prizadeva upravljavec ali tretja oseba, razen kadar nad takimi interesi prevladajo interesi ali temeljne pravice in svoboščine posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, ki zahtevajo varstvo osebnih podatkov, zlasti kadar je posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, otrok. V vašem dopisu opisujete relevantne pravne podlage za obdelavo osebnih podatkov, pri čemer je očitno, da kot javni sektor v prvi vrsti obdelujete osebne podatke na podlagi točke c) prvega odstavka
9. člena Splošne uredbe, v povezavi s sektorsko zakonodajo.
10. člen Zakona o zaposlitveni rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov (Uradni list RS, št. 16/07 – UPB, s sprem. in dop., v nadaljevanju: ZZRZI) določa, katere evidence vodi Sklad,
11. in
12. člen omenjenega zakona pa natančno definirata vsebino evidenc. Drugi odstavek
13. člena ZZRZI določa, da se smejo podatki iz evidenc uporabljati za nadzor nad prejetimi državnimi pomočmi pri delodajalcih, ki zaposlujejo invalide, za potrebe izvajanja tega zakona, za uveljavljanje pravic s področja socialne varnosti pri pristojnih institucijah ter za statistične ali znanstveno raziskovalne namene. Četrti odstavek
14. člena pa določa, da si smejo Zavod za zaposlovanje, Sklad, Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije, davčni organ in ministrstvo, pristojno invalidsko varstvo, neposredno izmenjevati določene osebne podatke. Med naštete institucije, ki si lahko osebne podatke izmenjuje neposredno, ZPIZ torej ne sodi. Iz vašega dopisa izhaja, da bi želel ZPIZ pridobiti le podatke o številu delovnih invalidov in ne njihovih osebnih podatkov. Vendar bi morali za pridobitev podatka o številu delovnih invalidov obdelovati tudi njihove osebne podatke iz izdanih odločb in drugih virov. Problem je predvsem v tem, da gre pri terminu »delovni invalid« za pogovorni termin, ki v praksi zajema različne definicije in ne gre za jasno zakonsko opredelitev, zato bi morali podatke o številu »delovnih invalidov« izluščiti s pomočjo različnih opredelitev in verjetno ne bi prejeli končne številke, ki bi odražala resnično dejansko stanje. Menite, da bi bilo takšno »profiliranje« lahko tudi diskriminatorno. Informacijski pooblaščenec ne more odgovoriti na dileme, ki se tičejo nejasne definicije, po kateri naj bi skušali ugotoviti število t.i. delovnih invalidov. Ugotavljamo pa, da je drugi odstavek
15. člena ZZRZI jasen v dopuščanju obdelave osebnih podatkov za statistične ali znanstveno raziskovalne namene. V zvezi s tem moramo opozoriti tudi na prvi odstavek še veljavnega
16. člena ZVOP-1, ki določa, da se ne glede na prvotni namen zbiranja lahko osebni podatki nadalje obdelujejo za zgodovinsko, statistično in znanstveno-raziskovalne namene. Praviloma pa se rezultati raziskave posredujejo uporabniku in objavijo v anonimizirani obliki, razen če zakon določa drugače ali če je posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, za obdelavo brez anonimiziranja oziroma za objavo v neanonimizirani obliki podal pisno privolitev ali če je za objavo podano pisno soglasje dedičev umrle osebe po tem zakonu (drugi in četrti odstavek
17. člena ZVOP-1). Ker na podlagi anonimiziranega podatka posameznik ni več določljiv, se s tem preprečuje, da bi se posredovani rezultati raziskave ali statistične obdelave uporabili za sprejem kakršnihkoli odločitev, usmerjenih k posamezniku. IP ob tem poudarja, da je treba ločevati pojma anonimizacija in psevdonimizacija. Anonimizacija podatkov pomeni obdelavo osebnih podatkov in mora biti opravljena skladno z določbami Splošne uredbe. Vendar pa je anonimiziran podatek nemogoče pripisati določljivemu ali določenemu posamezniku, zato tak podatek ne šteje več za osebni podatek in posledično ne spada v področje uporabe Splošne uredbe. Psevdonimizacija pa pomeni obdelavo osebnih podatkov na tak način, da osebnih podatkov brez dodatnih informacij ni več mogoče pripisati specifičnemu posamezniku, na katerega se nanašajo osebni podatki, če se take dodatne informacije hranijo ločeno ter zanje veljajo tehnični in organizacijski ukrepi za zagotavljanje, da se osebni podatki ne pripišejo določenemu ali določljivemu posamezniku (člen 4