Zbiranje osebnih podatkov o zaposlenih v podjetju in njihovo posredovanje tujemu lastniku - IPRS

Zbiranje osebnih podatkov o zaposlenih v podjetju in njihovo posredovanje tujemu lastniku + - Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem

2. 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj. Datum: 29.01.2007 Številka: 0712-76/2007/2 Kategorije:Delovna razmerja, Iznos osebnih podatkov v tretje države --> Kategorije: Delovna razmerja, Prenos osebnih podatkov v tretje države ali mednarodne organizacije Spoštovani, prejeli smo vašo elektronsko pošto z dne 19.12.2006.Ker lahko avtentično razlago posameznih določb zakona daje le Državni zbor, neobvezno pa predlagatelj zakona, vam na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, v nadaljevanju na podlagi
3. točke prvega odstavka
4. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (UL RS, št. 86/04 in 113/05, v nadaljevanju ZVOP-1) ter
5. člena Zakona o informacijskem pooblaščencu (UL RS, št. 113/05, v nadaljevanju ZInfP) posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašimi vprašanji. Spraševali ste nas:V slovenskem podjetju, ki je v tuji lasti, se trenutno z namenom reorganizacije zbirajo informacije o zaposlenih. Nekatere izmed informacij so:znanja, izkušnje in sposobnosti zaposlenega, bruto plača zaposlenega. Ali je tovrstne informacije dovoljeno zbirati in posredovati organizaciji, katere last je to slovensko podjetje? Za obravnavo konkretnega primera je bistveno, da vaše podjetje obdeluje osebne podatke, kamor se nedvomno uvršča tudi zbiranje informacij o znanju, izkušnjah, sposobnosti in bruto plači zaposlenih. Obdelava osebnih podatkov, kot jo opredeljuje ZVOP-1, je zelo širok pojem, določen v
6. tč.
7. člena kot kakršnokoli delovanje ali niz delovanj, ki se izvaja v zvezi z osebnimi podatki, ki so avtomatizirano obdelani, ali ki so pri ročni obdelavi del zbirke osebnih podatkov ali so namenjeni vključitvi v zbirko osebnih podatkov, zlasti zbiranje, pridobivanje, vpis, urejanje, shranjevanje, prilagajanje ali spreminjanje, priklicanje, vpogled, uporaba, razkritje s prenosom, sporočanje, širjenje ali drugo dajanje na razpolago, razvrstitev ali povezovanje, blokiranje, anonimiziranje, izbris ali uničenje; obdelava je lahko ročna ali avtomatizirana (sredstva obdelave).Pooblaščenec opozarja, da je za obdelavo osebnih podatkov vedno potrebna pravna podlaga. Takšno podlago za zasebni sektor ZVOP-1 opredeljuje v
8. členu, ki določa: »Osebni podatki v zasebnem sektorju se lahko obdelujejo, če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon ali če je za obdelavo določenih osebnih podatkov podana osebna privolitev posameznika. Ne glede na prejšnji odstavek se lahko v zasebnem sektorju obdelujejo osebni podatki posameznikov, ki so z zasebnim sektorjem sklenili pogodbo ali pa so na podlagi pobude posameznika z njim v fazi pogajanj za sklenitev pogodbe, če je obdelava osebnih podatkov potrebna in primerna za izvedbo pogajanj za sklenitev pogodbe ali za izpolnjevanje pogodbe.«Podrobneje pravno podlago za obdelavo osebnih podatkov zaposlenih ureja Zakon o delovnih razmerjih (Ur.l. RS, št. 42/2002, 79/2006, v nadaljevanju ZDR), ki v I. odst.
9. čl. določa, da ureja delovna razmerja, ki se sklepajo s pogodbo o zaposlitvi med delavcem in delodajalcem. V
10. čl. ZDR pa je urejeno varstvo delavčevih osebnih podatkov. Osebni podatki delavcev se lahko zbirajo, obdelujejo, uporabljajo in dostavljajo tretjim osebam samo, če je to določeno s tem ali drugim zakonom ali če je to potrebno zaradi uresničevanja pravic in obveznosti iz delovnega razmerja ali v zvezi z delovnim razmerjem. Osebne podatke delavcev lahko zbira, obdeluje, uporablja in dostavlja tretjim osebam samo delodajalec ali delavec, ki ga delodajalec za to posebej pooblasti. Osebni podatki delavcev, za zbiranje katerih ne obstoji več zakonska podlaga, se morajo takoj zbrisati in prenehati uporabljati. Določbe prejšnjih odstavkov se uporabljajo tudi za osebne podatke kandidatov. Navedeno pomeni, da lahko delodajalec osebne podatke zbira, obdeluje, uporablja in dostavlja tretjim osebam, samo, če ima zato podlago v zakonu ali če je to potrebno zaradi uresničevanja pravic in obveznosti iz delovnega razmerja ali v zvezi z delovnim razmerjem.Evidence, ki jih lahko delodajalci vodijo na področju dela in socialne varnosti, so izrecno določene v
11. čl. Zakona o evidencah na področju dela in socialne varnosti (Ur.l. RS, št. 40/2006, v nadaljevanju ZEPDSV) in sicer evidenco o zaposlenih delavcih, evidenco o stroških dela, evidenco o izrabi delovnega časa in evidenco o oblikah reševanja kolektivnih delovnih sporov pri delodajalcu.
12. čl. ZEPDSV pa določa vsebino evidence o zaposlenih delavcih.Pooblaščenec tako ugotavlja, da so zaposleni vsakega podjetja s svojim podjetjem v delovno pravnem pogodbenem razmerju, ki ga glede obdelave osebnih podatkov izrecno urejata ZDR in ZEPDSV. Tako ima vsako podjetje za izpolnjevanje takšne pogodbe o zaposlitvi vsekakor zakonsko podlago za obdelavo osebnih podatkov zaposlenega posameznika, v obsegu, v katerem jo dopuščajo določbe ZDR in ZEPDSV. Drugo vprašanje pa je, ne glede ali je obvladujoča družba slovenska ali tuja, ali lahko podjetje takšne osebne podatke posreduje družbi, v katere lasti je.Zakon o gospodarskih družbah (Ur.l. RS, št. 42/2006, v nadaljevanju ZGD-1) v
13. členu odvisno družbo opredeljuje kot pravno samostojno družbo, ki jo neposredno ali posredno obvladuje druga družba (obvladujoča družba). Ne glede na dejstvo, da sta vaše in tuje podjetje medsebojno v razmerju odvisne in obvladujoče družbe, predstavljata glede na določbe ZGD-1 v celoti samostojni pravni osebi. Šesta točka
14. člena ZVOP-1 določa, da je upravljavec osebnih podatkov fizična ali pravna oseba, ki sama ali skupaj z drugimi določa namene in sredstva obdelave osebnih podatkov. Glede na navedeno, je zavezanec vsaka gospodarska družba ali posameznik. ZVOP-1 torej ne dopušča možnosti, da bi kot isti upravljavec osebnih podatkov veljali povezani družbi temveč določa, da je vsaka gospodarska družba, ne glede na kapitalski delež drugih družb, po
15. tč.
16. člena ZVOP-1 samostojen upravljavec osebnih podatkov. Obvladujoča družba je v vašem primeru torej očitno druga pravna oseba, zato smejo podatki med družbama prehajati le skladno s pravno podlago za takšno obdelavo, kot to določa ZVOP-
17. Glede na že citirano določilo I. odst.
18. čl. ZVOP-1 se lahko osebni podatki v zasebnem sektorju obdelujejo, če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon ali če je za obdelavo določenih osebnih podatkov podana osebna privolitev posameznika. Da bi zadostili zahtevi zakona, morate zato pred posredovanjem navedenih osebnih podatkov drugi pravni osebi (v vašem primeru obvladujoči družbi), za takšno posredovanje osebnih podatkov pridobiti osebno privolitev posameznika – zaposlenega. Pooblaščenec na koncu še opozarja na posebne določbe ZVOP-1, ki urejajo posredovanje osebnih podatkov v tretje države, v primerih da se podatki posredujejo čez meje Republike Slovenije. V svojem kratkem vprašanju niste navedli, ali je družba, v katere lasti je vaša družba, registrirana v Sloveniji ali v kateri drugi državi. Ker se postopek in pogoji za iznos osebnih podatkov bistveno razlikujejo glede na to, ali je takšna družba registrirana v Evropski Uniji ali v tretji državi, različnosti postopkov brez dodatnih informacij ni smiselno podrobneje opisovati. Če je torej družba, v katere lasti je vaša družba, registrirana izven ozemlja Republike Slovenije, vam svetujemo, da se seznanite z
19. poglavjem ZVOP-1 (Iznos osebnih podatkov v tretje države), ki v členih od 63 do 71 podrobno ureja postopek iznosa podatkov, morebitno pridobitev odločbe državnega nadzornega organa (Pooblaščenca) ter postopek ugotavljanja ustrezne ravni varstva osebnih podatkov v takšni tretji državi.Prijazen pozdrav, Informacijski Pooblaščenec Nataša Pirc Musar, univ., dipl., prav. pooblaščenka O NAS Informacijski pooblaščenec Dunajska cesta 22 1000 Ljubljana, Slovenija Zemljevid (vir: najdi.si) Telefon: 01 230 97 30 Poštni in varni e-predal: gp.ip(at)ip-rs.si Odgovorna oseba za informacije za medije: dr. Jelena Virant Burnik. Kontakt za medije: Barbara Repovš, mediji@ip-rs.si ali 01 230 97 30 Prijava kršitev (Navodila in obrazci) URADNE URE PON - PET 9.00 - 12.00 POVEZAVE Informacije javnega značaja Priročniki in smernice Obrazci Politika zasebnosti Informacije o obdelavi osebnih podatkov Izjava o dostopnosti Podpora za majhna podjetja Pravice posameznikov Prijava na prejemanje e-novic Informacijski pooblaščenec | 2026