Zbiranje osebnih podatkov s strani policije + - Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem
- 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj. Datum: 22.02.2010 Številka: 0712-2/2010/252 Kategorije:Policijski postopki --> Kategorije: Policijski postopki Spoštovani, Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju Pooblaščenec) je
- 2010 prejel vaše elektronsko sporočilo, v katerem ste zapisali, da sta vas ustavila dva policista, ko ste hodili proti domu. Ob identifikaciji sta si zapisala vaše osebne podatke v navadno beležko. Zanima vas, če je tak način zapisovanja in zbiranja podatkov zakonit. Avtentično razlago posameznih določb zakona daje le Državni zbor, neobvezno pa predlagatelj zakona, zato vam na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, v nadaljevanju na podlagi
- tč.
- odst.
- čl. Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07, uradno prečiščeno besedilo, v nadaljevanju ZVOP-1) ter
- čl. Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašim vprašanjem. Na podlagi ZPol in Pravilnika smejo policisti pri opravljanju nalog ugotavljati tudi identiteto oseb. To storijo tako, da zahtevajo izročitev javne listine, opremljene s fotografijo, ki jo je izdal državni organ. Listino pregledajo in primerjajo ter preverijo podatke. Policist mora osebi, ki to zahteva, pojasniti razlog za ugotavljanje identitete. Podatki o opravljeni identifikaciji (razlog, kraj, čas in prevozno sredstvo osebe, katere identiteta je bila ugotavljana, ter druge okoliščine ugotavljanja identitete) se vnesejo v evidenco identifikacij in se po ZPol hranijo eno leto od vnosa. Posameznik ima pravico vpogleda v svoje podatke v evidenci. O b r a z l o ž i t e v: Osebni podatek po določbah ZVOP-1 pomeni katerikoli podatek, ki se nanaša na določeno ali določljivo fizično osebo, torej posameznika, ne glede na obliko, v kateri je izražen. Posameznik pa je določena ali določljiva fizična oseba, na katero se nanaša osebni podatek, pri čemer je določljiva, če se jo lahko neposredno ali posredno identificira s pomočjo njenih identifikacijskih številk (npr. EMŠO, davčna številka, številka zdravstvenega zavarovanja, telefonska številka), ali s sklicevanjem na dejavnike, ki so značilni za njeno fizično, fiziološko, duševno, ekonomsko, kulturno ali družbeno identiteto (npr. zaposlitev, naslov, funkcijo, položaj ali status v določenem subjektu, ipd.), pri čemer način identifikacije ne povzroča velikih stroškov, nesorazmerno velikega napora ali ne zahteva veliko časa. Obdelava osebnih podatkov je definirana kot kakršnokoli delovanje ali niz delovanj, ki se izvaja v zvezi z osebnimi podatki, ki so avtomatizirano obdelani ali ki so pri ročni obdelavi del zbirke osebnih podatkov ali so namenjeni vključitvi v zbirko osebnih podatkov, zlasti zbiranje, pridobivanje, vpis, urejanje, shranjevanje, prilagajanje ali spreminjanje, priklicanje, vpogled, uporaba, sporočanje in podobno. Zbirka osebnih podatkov je vsak strukturiran niz podatkov, ki vsebuje vsaj en osebni podatek, ki je dostopen na podlagi meril, ki omogočajo uporabo ali združevanje podatkov, ne glede na to, ali je niz centraliziran, decentraliziran ali razpršen na funkcionalni ali geografski podlagi; strukturiran niz podatkov je niz podatkov, ki je organiziran na takšen način, da določi ali omogoči določljivost posameznika. Pravna podlaga za obdelavo osebnih podatkov v javnem sektorju, kamor sodi policija, je določena z
- členom ZVOP-
- Določba prvega odstavka
- člena ZVOP-1 določa, da se osebni podatki v javnem sektorju lahko obdelujejo, če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon. Z zakonom se lahko določi, da se določeni osebni podatki obdelujejo le na podlagi osebne privolitve posameznika. Ne glede na to se lahko skladno s četrtim odstavkom istega člena v javnem sektorju izjemoma obdelujejo tisti osebni podatki, ki so nujni za izvrševanje zakonitih pristojnosti, nalog ali obveznosti javnega sektorja, če se s to obdelavo ne poseže v upravičen interes posameznika, na katerega se osebni podatki nanašajo. Obdelavo osebnih podatkov je v vašem primeru potrebno presojati tudi z vidika Zakona o policiji (Uradni list RS, št. 66/09 – UPB7; ZPol), ki ureja področje delovanja policije in Pravilnika o policijskih pooblastilih (Uradni list RS, št. 40/06 in 56/08; Pravilnik). Policijsko delovanje je specifično delovanje upravnega organa, katerega pristojnosti v Republiki Sloveniji so opredeljene v
- členu ZPol, ki določa, da so naloge policije:
- varovanje življenja, osebne varnosti in premoženja ljudi;
- preprečevanje, odkrivanje in preiskovanje kaznivih dejanj in prekrškov, odkrivanje in prijemanje storilcev kaznivih dejanj in prekrškov, drugih iskanih oseb ter njihovo izročanje pristojnim organom in zbiranje dokazov ter raziskovanje okoliščin, ki so pomembne za ugotovitev premoženjske koristi, ki izvira iz kaznivih dejanj in prekrškov;
- vzdrževanje javnega reda;
- nadzor in urejanje prometa na javnih cestah in nekategoriziranih cestah, ki so dane v uporabo za javni promet;
- varovanje državne meje in opravljanje mejne kontrole;
- opravljanje nalog, določenih v predpisih o tujcih;
- varovanje določenih oseb, organov, objektov in okolišev;
- varovanje določenih delovnih mest in tajnosti podatkov državnih organov, če z zakonom ni drugače določeno;
- izvajanje nalog, določenih v tem in drugih zakonih in podzakonskih predpisih. Navedene naloge izvajajo uniformirana in kriminalistična policija ter specializirane enote policije, organizirane v generalni policijski upravi, policijski upravi in policijski postaji. Z
- členom ZPol je določeno, da so z zakonom določeni ukrepi, ki policistom omogočajo, da lahko učinkovito in uspešno opravljajo svoje naloge. Vsako policijsko pooblastilo se lahko uporabi le pod pogoji, ki so določeni v zakonu, in na način, ki je opredeljen v Pravilniku. Kot ste zapisali v sporočilu, sta policista, ko sta vas ustavila, opravila identifikacijski postopek. Ugotavljanje identitete in identifikacijski postopek je urejen v drugem delu Pravilnika, s
- členom in določa, da policist ugotavlja identiteto osebe tako, da zahteva izročitev javne listine, opremljene s fotografijo, ki jo je izdal državni organ, da pogleda listino ter primerja in preveri podatke. Če je oseba zakrita ali zamaskirana, sme policist zahtevati, da se odkrije, zato da lahko nedvomno ugotovi njeno identiteto. Če policist dvomi o pristnosti javne listine ali je oseba nima, lahko ugotavlja identiteto z razgovorom, v katerem preverja podatke o identiteti s pomočjo podatkov iz evidenc, drugih listin, s pomočjo drugih oseb ali na drugem kraju ali na način, ki ga predlaga oseba, če je ta varen in smotrn. Policist mora osebi, ki to zahteva, pojasniti razlog za ugotavljanje identitete. Na podlagi zbranih osebnih in drugih podatkov, policija v skladu z
- členom ZPol, upravlja zbirke osebnih podatkov (v nadaljnjem besedilu: evidence), ki jih zaradi opravljanja nalog zbirajo, obdelujejo, shranjujejo, posredujejo in uporabljajo policisti. V zvezi z izvajanjem policijskih pooblastil policija vodi in vzdržuje, med drugimi tudi evidenco identifikacij. V evidenco identifikacij se na podlagi
- točke
- člena ZPol, vpisujejo naslednji podatki: razlog, kraj, čas in prevozno sredstvo osebe, katere identiteta se je ugotavljala, ter druge okoliščine ugotavljanja identitete. Po četrti alineji
- člena ZPol se podatki iz evidence identifikacij hranijo eno leto po vnosu podatkov. Na podlagi zgoraj navedenega vam Pooblaščenec pojasnjuje, da imate po
- členu ZPol in
- členu ZVOP-1 pravico do seznanitve in do vpogleda v lastne osebne podatke v evidencah.
- člen namreč v prvi alineji določa, da se posameznik lahko seznani z lastnimi podatki, zbranimi v evidenci identifikacij, takoj ko se evidenca vzpostavi. ZVOP-1 pa nadalje, v
- členu določa postopek seznanite. Prijazen pozdrav, Informacijski pooblaščenec: Nataša Pirc Musar, univ.dipl.prav., pooblaščenka O NAS Informacijski pooblaščenec Dunajska cesta 22 1000 Ljubljana, Slovenija Zemljevid (vir: najdi.si) Telefon: 01 230 97 30 Poštni in varni e-predal: gp.ip(at)ip-rs.si Odgovorna oseba za informacije za medije: dr. Jelena Virant Burnik. Kontakt za medije: Barbara Repovš, mediji@ip-rs.si ali 01 230 97 30 Prijava kršitev (Navodila in obrazci) URADNE URE PON - PET 9.00 - 12.00 POVEZAVE Informacije javnega značaja Priročniki in smernice Obrazci Politika zasebnosti Informacije o obdelavi osebnih podatkov Izjava o dostopnosti Podpora za majhna podjetja Pravice posameznikov Prijava na prejemanje e-novic Informacijski pooblaščenec | 2026