Zbiranje podatkov o št. kazenskih točk s strani delodajalca + - Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem
- 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj. Datum: 12.02.2012 Številka: 0712-1/2012/522 Kategorije:Pridobivanje OP iz zbirk --> Kategorije: Pridobivanje OP iz zbirk Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju Pooblaščenec) je dne
- 2012 prejel vaše elektronsko sporočilo, v katerem navajate, da direktor družbe Žale d.o.o. od zaposlenih želi pridobiti podatke o številu pridobljenih kazenskih točk. Delodajalec se je v obvestilu skliceval na
- člena Zakona o pravilih cestnega prometa ter na
- člen Zakona o delovnih razmerjih. Večje število kazenskih točk lahko namreč privede do izgube vozniškega dovoljenja, kar je za delavce, ki vozijo službeno vozilo, bistvena okoliščina, ki vpliva oziroma bi lahko vplivala na izpolnjevanje delavčevih pogodbenih obveznosti. Sprašujete nas, ali direktor lahko pridobiva tovrstne podatke. Avtentično razlago posameznih določb zakona daje le Državni zbor, neobvezno pa predlagatelj zakona, zato vam na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, v nadaljevanju na podlagi
- tč.
- odst.
- čl. Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07, uradno prečiščeno besedilo, v nadaljevanju ZVOP-1) ter
- čl. Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašim vprašanjem: Evidenco o številu izrečenih kazenskih točk za posamezne storilce prekrškov in pravnomočnih odločbah o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja vodi Ministrstvo za pravosodje. Podatki iz evidence se dajejo samo na podlagi pisne prošnje posameznika, na katerega se podatki nanašajo, drugim uporabnikom pa le na podlagi obrazložene pisne zahteve, če imajo za uporabo teh podatkov upravičen, na zakonu utemeljen, interes. Pooblaščenec ni našel pravne podlage, ki bi direktorju družbe Žale d.o.o. dopuščala pridobitev podatka o številu pridobljenih kazenskih točkah zaposlenih iz evidence. V kolikor bi zaposleni prevažal več kot osem oseb, pa
- člen ZPrcP delodajalcu daje pravno podlago za pridobivanje teh podatkov. Glede na dejstvo, da naj bi se delodajalec v zahtevi za podatke skliceval na
- člen ZPrCP pa Pooblaščenec poudarja, da sama zakonska možnost za odvzem vozila v določenih primerih še ne pomeni, da bo do odvzema vozila pri (bolj ali manj) tveganih zaposlenih dejansko tudi prišlo. Tako je takšno zbiranje podatkov o predkaznovanosti, kjer gre za občutljive osebne podatke povsem primerljivo situaciji, ko bi delodajalec zbiral podatke o zdravstvenem stanju zaposlenih, saj tudi na osnovi teh podatkov lahko ugiba o možnih posledicah (nezmožnostih) za opravljanje dela. Takšno ravnanje je (v obeh primerih) po prepričanju Pooblaščenca nedopustno. O b r a z l o ž i t e v: Varstvo osebnih podatkov je na podlagi Ustave Republike Slovenije človekova pravica in temeljna svoboščina opredeljena v
- členu, po katerem je prepovedana uporaba osebnih podatkov v nasprotju z namenom njihovega zbiranja. Zbiranje, obdelovanje, namen uporabe, nadzor in varstvo tajnosti osebnih podatkov pa določa zakon. Sistemski zakon je ZVOP-1, ki določa pravice, obveznosti, načela in ukrepe, s katerimi se preprečujejo neustavni, nezakoniti in neupravičeni posegi v zasebnost in dostojanstvo posameznika pri obdelavi osebnih podatkov.
- člen ZVOP-1 opredeljuje: - osebni podatek kot katerikoli podatek, ki se nanaša na posameznika, ne glede na obliko, v kateri je izražen. Posameznik pa mora biti določena ali določljiva fizična oseba, na katero se nanaša osebni podatek, pri čemer je določljiva, če se jo lahko neposredno ali posredno identificira, predvsem s sklicevanjem na identifikacijsko številko, enega ali več dejavnikov, ki so značilni za njeno fizično, fiziološko, duševno, ekonomsko, kulturno ali družbeno identiteto, pri čemer način identifikacije ne povzroča velikih stroškov, nesorazmerno velikega napora ali ne zahteva veliko časa. - obdelavo osebnih podatkov kot kakršnokoli delovanje ali niz delovanj, ki se izvaja v zvezi z osebnimi podatki, ki so avtomatizirano obdelani ali ki so pri ročni obdelavi del zbirke osebnih podatkov ali so namenjeni vključitvi v zbirko osebnih podatkov, zlasti zbiranje, pridobivanje, vpis, urejanje, shranjevanje, prilagajanje ali spreminjanje, priklicanje, vpogled, uporaba, sporočanje in podobno. - zbirko osebnih podatkov kot strukturiran niz podatkov, ki vsebuje vsaj en osebni podatek, ki je dostopen na podlagi meril, ki omogočajo uporabo ali združevanje podatkov, ne glede na to, ali je niz centraliziran, decentraliziran ali razpršen na funkcionalni ali geografski podlagi; strukturiran niz podatkov je niz podatkov, ki je organiziran na takšen način, da določi ali omogoči določljivost posameznika.
- člen ZVOP-1 določa, da morajo biti osebni podatki, ki se obdelujejo, ustrezni in po obsegu primerni glede na namene, za katere se zbirajo in nadalje obdelujejo. Pravne podlage za obdelavo osebnih podatkov v zasebnem sektorju, kamor sodi tudi podjetje Žale d.o.o., pa posebej določa
- člen ZVOP-1:
(1)Osebni podatki v zasebnem sektorju se lahko obdelujejo, če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon ali če je za obdelavo določenih osebnih podatkov podana osebna privolitev posameznika
(2)Ne glede na prejšnji odstavek se lahko v zasebnem sektorju obdelujejo osebni podatki posameznikov, ki so z zasebnim sektorjem sklenili pogodbo ali pa so na podlagi pobude posameznika z njim v fazi pogajanj za sklenitev pogodbe, če je obdelava osebnih podatkov potrebna in primerna za izvedbo pogajanj za sklenitev pogodbe ali za izpolnjevanje pogodbe.
(3)Ne glede na prvi odstavek tega člena se lahko v zasebnem sektorju obdelujejo osebni podatki, če je to nujno zaradi uresničevanja zakonitih interesov zasebnega sektorja in ti interesi očitno prevladujejo nad interesi posameznika, na katerega se nanašajo.
- člen Zakona o pravilih cestnega prometa (Uradni list RS, št. 109-1010, v nadaljevanju ZPrcP) določa, da sme vozilo, s katerim se lahko poleg voznika prevaža več kot osem oseb, med drugim voziti oseba ki v evidenci nima več kot 7 kazenskih točk v cestnem prometu.
- člen Zakona o prekrških (Uradni list RS, št. 29/2011, v nadaljevanju ZP-1-UPB8) določa, da se pri ministrstvu, pristojnem za pravosodje, vodi skupna evidenca o številu izrečenih kazenskih točk za posamezne storilce prekrškov in pravnomočnih odločbah o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja. Evidenca se vodi zaradi evidentiranja in obdelave podatkov o storilcih prekrškov, ki so jim bile za prekrške v cestnem prometu izrečene kazenske točke, in števila izrečenih kazenskih točk, evidentiranja podatkov o tem, katerim voznikom je bilo izrečeno prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja oziroma prepoved uporabe vozniškega dovoljenja na ozemlju Republike Slovenije na podlagi doseženega ali preseženega z zakonom določenega števila kazenskih točk v cestnem prometu. Podatki iz evidence se dajejo samo na podlagi pisne prošnje posameznika, na katerega se podatki nanašajo, če jih potrebuje za uveljavljanje svojih pravic. Drugim uporabnikom se podatki iz evidence dajejo na podlagi obrazložene pisne zahteve, če imajo za uporabo teh podatkov upravičen, na zakonu utemeljen, interes. Sodiščem, državnim tožilstvom in policiji se omogoči brezplačni oddaljeni dostop do podatkov v skupni evidenci kazenskih točk. Zakon o delovnih razmerjih (Uradni list RS št. 42/02 in 79/06, v nadaljevanju ZDR) v
- členu določa pravno podlago za varstvo delavčevih osebnih podatkov in določa, da se osebni podatki delavcev lahko zbirajo, obdelujejo, uporabljajo in dostavljajo tretjim osebam samo, če je to določeno s tem ali drugim zakonom ali če je to potrebno zaradi uresničevanja pravic in obveznosti iz delovnega razmerja ali v zvezi z delovnim razmerjem.
- člen ZDR, na katerega se sklicuje direktor družbe, določa, da mora delavec obveščati delodajalca o bistvenih okoliščinah, ki vplivajo oziroma bi lahko vplivale na izpolnjevanje njegovih pogodbenih obveznosti. V konkretnem primeru bi lahko rekli, da mora delavec sam, npr. v primeru izgube vozniškega dovoljenja, o tem obvestiti delodajalca. Nikakor pa to ni podlaga, na podlagi katere bi lahko delodajalec sam na zalogo pridobival podatke o številu kazenskih točkah zaposlenih – torej o storjenih cestnoprometnih prekrških. Pooblaščenec ni našel pravne podlage, na podlagi katere bi lahko podjetje Žale d.o.o. pridobivalo podatek o številu kazenskih točk zaposlenih delavcev, prav tako sklicevanje direktorja družbe za ZDR in ZPrcP ni ustrezno. Gre namreč za t.i. občutljive osebne podatke, kjer je dopustnost njihove obdelave treba razumeti še posebej ozko. Drugače pa bi bilo, če zaposleni prevaža več kot osem oseb. V tem primeru ima delodajalec namreč pravico - pravno podlago, da pridobi podatek o številu pridobljenih kazenskih točk od Ministrstva za pravosodje. Prijazen pozdrav, Informacijski pooblaščenec: Nataša Pirc Musar, univ.dipl.prav., Pooblaščenka O NAS Informacijski pooblaščenec Dunajska cesta 22 1000 Ljubljana, Slovenija Zemljevid (vir: najdi.si) Telefon: 01 230 97 30 Poštni in varni e-predal: gp.ip(at)ip-rs.si Odgovorna oseba za informacije za medije: dr. Jelena Virant Burnik. Kontakt za medije: Barbara Repovš, mediji@ip-rs.si ali 01 230 97 30 Prijava kršitev (Navodila in obrazci) URADNE URE PON - PET 9.00 - 12.00 POVEZAVE Informacije javnega značaja Priročniki in smernice Obrazci Politika zasebnosti Informacije o obdelavi osebnih podatkov Izjava o dostopnosti Podpora za majhna podjetja Pravice posameznikov Prijava na prejemanje e-novic Informacijski pooblaščenec | 2026