Zbiranje podatkov o obsojencih in pošiljanje na CSD - IPRS

Zbiranje podatkov o obsojencih in pošiljanje na CSD + - Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem

2. 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj. Datum: 22.11.2011 Številka: 0712-227/2011 Kategorije:Sodni postopki --> Kategorije: Sodni postopki Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju Pooblaščenec) je 15.11.2011 prejel vaše elektronsko sporočilo, v katerem navajate, da zavodi za prestajanje kazni zapora kot upravljavci zbirke podatkov o obsojencih zbirajo podatke o obsojencih skladno z
3. do
4. členom Zakona o izvrševanju kazenskih sankcij (ZIKS-1). Podatke zbirajo neposredno od obsojencev, od drugih oseb pa le, kadar obsojenec to pisno dovoli, kar naj bi opredeljeval prvi odstavek
5. člena ZIKS-
6. V skladu s Pravilnikom o načinu zbiranja podatkov in vodenju zbirke podatkov o obsojencih podatke iz
7. in
8. člena in
9. alineje drugega odstavka
10. člena zakona po pooblastilu upravljavca zbirke podatkov pridobivajo vsak na svojem področju psihologi, pedagogi, sociologi, vzgojitelji, socialni delavci in drugi strokovni delavci iz
11. člena Pravilnika o izvrševanju kazni zapora. Navajate, da podatke o obsojencu lahko zbirajo od ožjih družinskih članov, rejnika, skrbnika, vendar šele po tem, ko obsojenec v to pisno privoli. Navajate, da pristojni center za socialno delo obvestite o nastopu kazni zapora, ko obsojenec v to pisno privoli (
12. in
13. člen Pravilnika o izvrševanju kazni zapora), hkrati pa center za socialno delo zaprosite za podatke o obsojencu in njegovih ožjih družinskih članih, in sicer na podlagi drugega odstavka
14. člena ZIKS-
15. Pristojni center za socialno delo naj bi namreč sodeloval pri izdelavi osebnega načrta obsojenca in pri načrtovanjih izvajanja programov socialnega vključevanja po odpustu (
16. in
17. člen ZIKS-1). Pooblaščenca sprašujete, ali lahko zavod za prestajanje kazni zapora pristojnemu centru za socialno delo (na podlagi obsojenčevega soglasja) posreduje podatke, ki jih je obsojenec navedel na podlagi prvega odstavka
18. člena ZIKS-1, in v kakšnem obsegu. Navajate, da se v praksi kaže, da center za socialno delo želi podatke, od koga naj zbira podatke in njihovo prebivališče. Menite, da je v teh primerih posredovanje osebnih podatkov nujno zaradi izvrševanja zakonitih pristojnosti, nalog ali obveznosti javnega sektorja, in da se s tem ne poseže v upravičen interes posameznika, na katerega se osebni podatki nanašajo. Mnenje Pooblaščenca želite upoštevati pri pripravi Protokola izvajanja socialnega dela v ZPKZ in sodelovanja s CSD, ki ga pripravljate. Avtentično razlago posameznih določb zakona daje le Državni zbor, neobvezno pa predlagatelj zakona, zato vam na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, v nadaljevanju na podlagi
19. tč.
20. odst.
21. čl. Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07, uradno prečiščeno besedilo, v nadaljevanju ZVOP-1) ter
22. čl. Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), posredujemo naše neobvezujoče mnenje v zvezi z vašim vprašanjem. Zavodi za prestajanje kazni zapora načeloma nimajo pravne podlage za zbiranje imena, priimka in kontaktnih podatkov obsojenčevih ožjih družinskih članov. Na podlagi
23. člena ZIKS-1 lahko pridobivajo le z vidika teh posameznikov anonimizirane podatke, ki se nanašajo izključno na obsojenca, in sicer: – sorodstveno razmerje (na primer: ima zakonca, 2 otroka in mater), - število ožjih družinskih članov (na primer: ima 4 ožje družinske člane), - spol in starost (na primer: zakonec (Ž, 42 let), hči (Ž, 9 let), sin (M, 13 let), mati (Ž, 68 let) in - podatke o preskrbljenosti družinskih članov (na primer: žena z lastnim dohodkom iz rednega delovnega razmerja preživlja oba šoloobvezna otroka, ki živita z njo; obsojenčeva mati živi v domu za ostarele in se iz starostne pokojnine preživlja sama). Ime in priimek, ter sorodstveno razmerje ožjega družinskega člana obsojenca lahko zavod za prestajanje kazni zapora pridobi le takrat, ko obsojenec ali ožji družinski član uveljavljata nekatere pravice na podlagi ZIKS-1 (na primer omogočanje dopisovanja, telefonskih pogovorov in obiskov), vendar pa po mnenju Pooblaščenca nima pravne podlage, da bi te osebne podatke ožjih družinskih članov posredoval centru za socialno delo. Izdelava osebnega načrta obsojenca in načrtovanje izvajanja programov socialnega vključevanja po odpustu iz
24. in
25. člena ZIKS-1 nista obvezna – gre za ugodnosti, ki jih obsojenec lahko tudi odkloni. Če obsojenec torej ne želi, da se mu izdela osebni načrt in če se ne želi vključiti v program socialnega vključevanja po odpustu tudi sodelovanje centra za socialno delo ni dopustno, posredovanje osebnih podatkov obsojenca pa ni potrebno niti za takšno posredovanje ni pravne podlage. O b r a z l o ž i t e v: Uvodoma je treba poudariti, da se osebni podatki v javnem sektorju v skladu s prvim odstavkom
26. člena ZVOP-1 lahko obdelujejo, če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon. Z zakonom se lahko določi, da se določeni osebni podatki obdelujejo le na podlagi osebne privolitve posameznika. Ne glede na to se lahko v javnemu sektorju v skladu s četrtim odstavkom istega člena izjemoma obdelujejo tisti osebni podatki, ki so nujni za izvrševanje zakonitih pristojnosti, nalog ali obveznosti javnega sektorja, če se s to obdelavo ne poseže v upravičen interes posameznika, na katerega se osebni podatki nanašajo. Dopustnost obdelave osebnih podatkov na podlagi četrtega odstavka
27. člene je treba presojati izrazito restriktivno. Poleg tega so podatki o rasnem, narodnem ali narodnostnem poreklu, političnem, verskem ali filozofskem prepričanju, članstvu v sindikatu, zdravstvenem stanju, spolnem življenju, vpisu ali izbrisu v ali iz kazenske evidence ali evidenc, ki se vodijo na podlagi zakona, ki ureja prekrške (v nadaljnjem besedilu: prekrškovne evidence), v skladu z definicijo
28. točke
29. člena ZVOP-1 občutljivi osebni podatki. Občutljivi osebni podatki so tudi biometrične značilnosti, če je z njihovo uporabo mogoče določiti posameznika v zvezi s kakšno od prej navedenih okoliščin. Občutljivi osebni podatki se lahko obdelujejo le v
30. členu ZVOP-1 taksativno navedenih primerih, in sicer med drugim:
31. če je posameznik za to podal izrecno osebno privolitev, ki je praviloma pisna, v javnem sektorju pa tudi določena z zakonom;
32. če je obdelava nujno potrebna za varovanje življenja ali telesa posameznika, na katerega se osebni podatki nanašajo, ali druge osebe, kadar posameznik, na katerega se osebni podatki nanašajo, fizično ali poslovno ni sposoben dati svoje privolitve iz
33. točke tega člena;
34. če je posameznik, na katerega se nanašajo občutljivi osebni podatki, te javno objavil brez očitnega ali izrecnega namena, da omeji namen njihove uporabe;
35. če jih za namene zdravstvenega varstva prebivalstva in posameznikov ter vodenja ali opravljanja zdravstvenih služb obdelujejo zdravstveni delavci in zdravstveni sodelavci v skladu z zakonom;
36. če tako določa drug zakon zaradi izvrševanja javnega interesa. Četrti odstavek
37. člena ZVOP-1 ne more predstavljati pravne podlage za obdelavo občutljivih osebnih podatkov – torej tudi ne more predstavljati pravne podlage za obdelavo večine osebnih podatkov, ki jih opredeljujejo določbe
38. do
39. člena ZIKS-1, saj večji del teh podatkov ustreza definiciji občutljivih osebnih podatkov. Prav tako tudi pravilnik ne more predstavljati zadostne pravne podlage za obdelavo (občutljivih) osebnih podatkov, saj obdelavo osebnih podatkov lahko določa le zakon in ne podzakonski akt. ZIKS-1 pa v
40. členu določa, da upravljavec zbirke oziroma oseba, ki jo upravljavec pooblasti (v slednjem primeru gre za klasično razmerje pogodbene obdelave osebnih podatkov – več o pogodbeni obdelavi osebnih podatkov in pogojev za zakonito pogodbeno obdelavo si lahko preberete na spletni strani Pooblaščenca) zbira podatke za zbirke podatkov o obsojencih iz členov
41. do
42. člena tega zakona neposredno od obsojenca na katerega se nanašajo, od drugih oseb pa le, če obsojenec pisno privoli. Ne glede na to, upravljavci zbirk podatkov o obsojencih (torej zavodi za prestajanje kazni zapora) na podlagi izrecne določbe drugega odstavka
43. člena ZIKS-1, kadar je to mogoče, zbirajo podatke o obsojencu pri pravosodnih organih, policiji in drugih državnih organih, javnih zavodih, pristojnih centrih (centrih za socialno delo – op. Pooblaščenca) ter organih lokalne samouprave. Podatki o ožjih družinskih članih obsojenca so določeni v
44. členu ZIKS-1 in obsegajo: - podatke, ki se nanašajo na družinsko razmerje, - število družinskih članov, - spol in starost družinskih članov, - podatke o preskrbljenosti družinskih članov. Po izrecni določbi četrtega odstavka
45. člena ZIKS-1 so ožji družinski člani obsojenca njegov zakonec oziroma oseba, s katero živi v življenjski skupnosti, sorodnik v ravni črti, sorodnik v stranski črti do drugega kolena, posvojenec, posvojitelj, očim, mačeha, pastorek in pastorka. Določene pravice imajo na podlagi ZIKS-1 tudi ožji družinski člani (npr. dopisovanje z obsojencem, telefonski pogovori, obiskovanje obsojenca in ob soglasju obsojenca vlaganje nekaterih prošenj), vendar dokler ožji družinski člani teh pravic ne uveljavljajo oziroma dokler obsojenec ne uveljavlja svojih pravic v razmerju do ožjih družinskih članov (omogočanje dopisovanja, telefonskih klicev in obiskov), zavod za prestajanje kazni zapora nima pravne podlage za obdelavo osebnih podatkov ožjih družinskih članov obsojenca. Zavodi za prestajanje kazni zapora kot upravljavci zbirk podatkov o obsojencih torej nimajo pravne podlage za zbiranje imen, priimkov in kontaktnih podatkov ožjih družinskih članov obsojenca, ampak le z vidika ožjih družinskih članov anonimizirane podatke, ki se nanašajo izključno na obsojenca – na primer: obsojenec Janez Novak ima 4 ožje družinske člane, in sicer ženo