Zbiranje podatkov o porabi vode + - Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem
- 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj. Datum: 19.07.2018 Številka: 0712-3/2018/1025 Kategorije:Moderne tehnologije, Stanovanjsko in nepremičninsko pravo --> Kategorije: Moderne tehnologije, Stanovanjsko in nepremičninsko pravo Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju IP) je po elektronski pošti prejel vaše zaprosilo za mnenje. Kot ste pojasnili, je vaše podjetje dobavitelj vodomerov, ki preko komunikacijskih modulov zbirajo podatke o porabi vode. Tovarniška nastavitev teh modulov je taka, da se podatki shranjujejo enkrat mesečno. Nekateri tehnološko napredni moduli imajo opcijo, da beležijo porabo v urnem/dnevnem/tedenskem (poleg opcije mesečnega) intervalu. Nameni uporabe tovrstnega beleženja so: ocena strank, primerjalne analize, evidentiranje minimalnega pretoka, določen datum odčitavanja in obračunavanja, sezonsko tarifno upravljanje in zaznavanje kraje vode ter zaznavanje puščanja. Kot pojasnjujete, je glede na dejstvo, da je podatek o porabi vode, ne glede na izrazno obliko (m3, odstotek/delež) lahko osebni podatek, tovrstno beleženje sodi pod Splošno uredbo o varstvu podatkov. V danem primeru je vaše vprašanje, ali je za beleženje, pogostejše od enkrat mesečno, edina možna pravna podlaga zgolj in izključno osebna privolitev posameznika ali je po vašem mnenju možnost tudi, da se tovrstno beleženje, z zgoraj navedenimi razlogi, tudi pogodbeno opredeli, in je potem pravna podlaga pogodba? Dodajate še, da vas tudi sicer zanima kaj več vezano na vpliv Splošne uredbe na pametne števce in tovrstno tematiko, tako, da v kolikor razpolagamo z uporabnimi povezavami, prosite za uporabne informacije. Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju skladno z
- členom Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne
- aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nadaljevanju: Splošna uredba o varstvu podatkov),
- točko prvega odstavka
- člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07-UPB1, v nadaljevanju ZVOP-1) ter
- členom Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, v nadaljevanju ZInfP) posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašimi vprašanji. IP uvodoma pojasnjuje, da je glede področja naprednega oziroma pametnega merjenja porabe energentov Delovna skupina iz člena 29 (Article 29 Working Party) izdala mnenje, ki je dostopno na povezavi: http://ec.europa.eu/justice/article-29/documentation/opinion-recommendation/files/2011/wp183_en.pdf Mnenje je bilo sicer izdano v času uporabe Direktive o varstvu podatkov 95/46 oz. ZVOP-1, vendar vsebinski poudarki ostajajo isti tudi z uporabo Splošne uredbe, saj pravne podlage za obdelavo osebnih podatkov ostajajo zelo podobne. V mnenju delovna skupina navaja, da je možnih pet različnih pravnih podlag: privolitev, pogodbeno razmerje, izvajanje nalog v javnem interesu oziroma izvajanje nalog javne oblasti, zakonska podlaga ter podlaga (prevladujočih) zakonitih interesov. Vsako od navedenih pravnih podlag Delovna skupina podrobneje razčleni, zato vseh na tem mestu ne bi ponavljali. Opozarjamo, da je glede privolitve kot možne pravne podlage treba upoštevati, da Splošna uredba postavlja dodatne pogoje za njeno veljavnost glede na zahteve Direktive 95/46, ki jih je treba spoštovati (člen 7 ter uvodne določbe 32, 33, 42, 43 in 171). Delovna skupina opozarja, da mora biti privolitev prostovoljna in informirana ter ustrezno granularna glede namenov obdelave osebnih podatkov. Glede pravne podlage potrebnosti obdelave podatkov za sklenitev oz. izvajanje pogodbe s posameznikom Delovna skupina opozarja, da je treba upoštevati načelo sorazmernosti oz. minimizacije, kar pomeni, da se lahko zahteva zgolj podatke, ki so dejansko potrebni za izvajanje pogodbe. Osebnih podatkov, ki za samo izvajanje pogodbe niso potrebni, lahko pa pomenijo dodano vrednost bodisi za posameznika bodisi za ponudnika storitve ali oba hkrati, pa ni ustrezno zahtevati kot obvezne, temveč se jih lahko pridobi in obdeluje na podlagi prostovoljne in ustrezno informirane privolitve posameznika. Glede informiranosti posebej opozarjamo na določbe
- člena Splošne uredbe, t.j. katere informacije je treba posamezniku podati pred samo obdelavo, pri čemer ta dolžnost velja tudi če je pravna podlaga pogodbeno razmerje. Kot ste pojasnili, imajo nekateri tehnološko napredni moduli dodatne napredne opcije, da beležijo porabo v urnem/dnevnem/tedenskem (poleg opcije mesečnega) intervalu, nameni uporabe tovrstnega beleženja pa so: ocena strank, primerjalne analize, evidentiranje minimalnega pretoka, določen datum odčitavanja in obračunavanja, sezonsko tarifno upravljanje in zaznavanje kraje vode ter zaznavanje puščanja. Po naši oceni tovrstna obdelava osebnih podatkov za samo izvajanje pogodbe ni nujna, če za izvajanje storitve zadostujejo mesečni odčitki, je pa lahko v interesu obeh pogodbenih strank (tudi posamezniku bi lahko nekateri od teh podatkov koristili, npr. za napredno upravljanje porabe energentov in avtomatizacijo doma ter druge dodatne storitve), zato bi za te podatke in za te namene bila primernejša pravna podlaga v ustrezni privolitvi posameznika. Glede privolitve vam priporočamo gradiva na naši spletni podstrani o privolitvi: https://www.ip-rs.si/zakonodaja/reforma-evropskega-zakonodajnega-okvira-za-varstvo-osebnih-podatkov/kljucna-podrocja-uredbe/privolitev/ Zaključno torej menimo, da bi bila v primeru, kot ste ga opisali, najbolj primerna kombinacija pravne podlage potrebnosti za pogodbeno razmerje (obvezni podatki, ki so potrebni za samo izvajanje storitve), ter privolitve za napredne funkcionalnosti in namene. Posameznik bi moral biti skladno s
- členom v vsakem primeru ustrezno informiran, kateri podatki so obvezni in kateri so prostovoljni, glede namenov in drugih informacij po
- in
- odstavku
- člena Splošne uredbe. Lep pozdrav, Mojca Prelesnik, univ.dipl.prav., informacijska pooblaščenka Pripravil: mag. Andrej Tomšič, namestnik informacijske pooblaščenke O NAS Informacijski pooblaščenec Dunajska cesta 22 1000 Ljubljana, Slovenija Zemljevid (vir: najdi.si) Telefon: 01 230 97 30 Poštni in varni e-predal: gp.ip(at)ip-rs.si Odgovorna oseba za informacije za medije: dr. Jelena Virant Burnik. Kontakt za medije: Barbara Repovš, mediji@ip-rs.si ali 01 230 97 30 Prijava kršitev (Navodila in obrazci) URADNE URE PON - PET 9.00 - 12.00 POVEZAVE Informacije javnega značaja Priročniki in smernice Obrazci Politika zasebnosti Informacije o obdelavi osebnih podatkov Izjava o dostopnosti Podpora za majhna podjetja Pravice posameznikov Prijava na prejemanje e-novic Informacijski pooblaščenec | 2026