Zbiranje podatkov o TRR v tujini za nerezidente + - Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem
- 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj. Datum: 11.09.2017 Številka: 0712-1/2017/1710 Kategorije:Davčni postopki --> Kategorije: Davčni postopki Spoštovani, dne
- 2017 ste se obrnili na Informacijskega pooblaščenca RS (v nadaljevanju IP) s svojim zaprosilom za mnenje glede dopustnosti zbiranja podatkov o TRR odprtih v tujini za nerezidente RS za vpis v davčni register. Zanima vas zlasti naslednje: Ali se nerezidenti štejejo za osebo, ki je subjekt vpisa v davčni register? Ali je Finančna uprava še upravičena voditi evidenco in upravljati osebne podatke zavezancev, ki svoj status spremenijo v nerezidenta (to pomeni, da nimajo nobenih pomembnih vezi s Slovenijo)? Kakšno je mnenje IP glede možnosti izbrisa nerezidentov Slovenije (ki si status spremenijo zaradi izselitve iz Slovenije) iz davčnega registra? Ali morajo nerezidenti Slovenije prijaviti račune, odprte v tujini? Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju na podlagi
- točke prvega odstavka
- člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07, uradno prečiščeno besedilo, v nadaljevanju ZVOP-1) ter
- člena Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, v nadaljevanju ZInfP) posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašimi vprašanji. Ker so nerezidenti v nekaterih primerih lahko zavezani za plačilo davka v RS (po
- odst.
- čl. ZDoh-2 za plačilo dohodnine od vseh dohodkov, ki imajo vir v Sloveniji), dohodki pa se lahko stekajo tudi na TRR odprt v tujini, IP meni, je v primerih, ko tako določa zakon, zbiranje podatkov od nerezidentov skladno z ZVOP-1 npr. glede TRR odprtih v tujini (pogoj je, da so osebni podatki zbrani na podlagi zakona in je zbiranje skladno z načelom sorazmernosti iz
- člena ZVOP-1). Izbris osebnih podatkov iz davčnega registra pa zaradi izrecne določbe
- člena ZFU ni možen pred smrtjo posameznika in preden so poplačane njegove davčne obveznosti. O b r a z l o ž i t e v: IP uvodoma poudarja, da je pristojen podajo mnenja z vidika varstva osebnih podatkov. Osebni podatek je po
- členu ZVOP-1 katerikoli podatek, ki se nanaša na posameznika, ne glede na obliko, v kateri je izražen. Posameznik je določena ali določljiva fizična oseba, na katero se nanaša osebni podatek; fizična oseba je določljiva, če se jo lahko neposredno ali posredno identificira, predvsem s sklicevanjem na identifikacijsko številko ali na enega ali več dejavnikov, ki so značilni za njeno fizično, fiziološko, duševno, ekonomsko, kulturno ali družbeno identiteto, pri čemer način identifikacije ne povzroča velikih stroškov, nesorazmerno velikega napora ali ne zahteva veliko časa. Obdelava osebnih podatkov je v javnem sektorju (kamor spada tudi Finančna uprava RS) praviloma dopustna, če obstaja zakonska podlaga (
- odst.
- čl. ZVOP-1). Osebni podatki se lahko zbirajo le za določene in zakonite namene ter se ne smejo nadalje obdelovati tako, da bi bila njihova obdelava v neskladju s temi nameni, če zakon ne določa drugače (
- člen ZVOP-1). Osebni podatki, ki se obdelujejo, morajo biti ustrezni in po obsegu primerni glede na namene, za katere se zbirajo in nadalje obdelujejo (
- člen ZVOP-1; načelo sorazmernosti). Na podlagi
- odst.
- čl. Zakona o finančni upravi (Uradni list RS, št. 25/14; v nadaljevanju ZFU) finančna uprava zbira osebne in druge podatke pri opravljanju z zakoni in drugimi predpisi določenih nalog neposredno od oseb, na katere se ti podatki nanašajo, od drugih oseb, ki razpolagajo s podatki, in iz obstoječih zbirk podatkov. Po
- odst.
- čl. ZFU finančna uprava vodi in vzdržuje davčni register, ki je enotna, z drugimi evidencami povezana, informatizirana zbirka podatkov o zavezancih. Po
- odst.
- čl. ZFU se v davčnem registru osebni podatki o osebah, ki se vpisujejo v davčni register, zbirajo, hranijo in nadalje obdelujejo zaradi pobiranja davkov, ter zaradi opravljanja drugih nalog, določenih s tem zakonom. Davčni register vsebuje za fizične osebe med drugim tudi podatke o številkah plačilnih računov v Republiki Sloveniji in zunaj nje (
- tč.
- odst.
- čl. ZFU) in podatke o rezidentskem statusu zavezanca, in številko za davčne namene, dodeljeno v državi rezidentstva, pri zavezancu, ki ima status nerezidenta (
- tč.
- odst.
- čl. ZFU). Glede na navedeno torej obstaja zakonska podlaga za zbiranje TRR odprtih v tujini za nerezidente RS. Ob tem IP še dodaja, da je zbiranje TRR odprtih v tujini za nerezidente tudi potrebno za pobiranje davkov (torej skladno z namenom zbiranja, ki je opredeljen v
- odst.
- čl. ZFU). Nerezidenti so namreč po
- odst.
- čl. Zakona o dohodnini (Uradni list RS, št. 13/11 – uradno prečiščeno besedilo, 9/12 – odl. US, 24/12, 30/12, 40/12 – ZUJF, 75/12, 94/12, 52/13 – odl. US, 96/13, 29/14 – odl. US, 50/14, 23/15, 55/15 in 63/16; v nadaljevanju ZDoh-2) zavezani za plačilo dohodnine od vseh dohodkov, ki imajo vir v Sloveniji. IP pri tem ugotavlja, da obstaja zakonita možnost, da nerezident prejme dohodek, ki ima vir v RS na TRR odprt v tujini, zato je podatek o TRR, ki jih imajo nerezidenti odprte v tujini potreben za namen pobiranja davkov. Iz navedenega posledično izhaja, da je takšno zbiranje skladno tudi z načelom sorazmernosti iz
- člena ZVOP-1, po katerem morajo biti osebni podatki ustrezni in po obsegu primerni glede na namene, za katere se zbirajo in nadalje obdelujejo. Iz zgoraj navedenega tudi izhaja, da z vidika varstva osebnih podatkov, sprememba statusa rezidentstva ni ovira za hrambo osebnih podatkov subjekta vpisa v davčni register, saj (še vedno) obstaja potreba za pobiranje davkov – od obdavčljivih prihodkov, ki imajo vir v RS (
- odst.
- čl. ZDoh-2) – odgovor na
- vprašanje. Glede izbrisa podatkov iz davčnega registra, ZFU v
- členu določa, da finančni urad izbriše subjekt vpisa iz davčnega registra, ko oseba umre oziroma preneha obstajati, če je prenehala njena davčna obveznost. ZVOP-1 glede hrambe osebnih podatkov v
- členu določa, da se lahko osebni podatki shranjujejo le toliko časa, dokler je to potrebno za dosego namena, zaradi katerega so se zbirali ali nadalje obdelovali. Po izpolnitvi namena obdelave se osebni podatki zbrišejo, uničijo, blokirajo ali anonimizirajo, če niso na podlagi zakona, ki ureja arhivsko gradivo in arhive, opredeljeni kot arhivsko gradivo, oziroma če zakon za posamezne vrste osebnih podatkov ne določa drugače. Glede na dikcijo
- člena ZVOP-1 je predvideno, da drug zakon lahko določi rok hrambe. S tega vidika
- člen ZFU predstavlja specialno določbo, ki določa rok hrambe osebnih podatkov v davčnem registru. Izbris osebnih podatkov iz davčnega registra torej ni možen pred smrtjo posameznika in preden so poplačane njegove davčne obveznosti – odgovor na
- vprašanje. Do vprašanj, ki ne spadajo na področje varstva osebnih podatkov, se IP ne more opredeljevati. Lep pozdrav, Pripravil: Anže Novak, univ. dipl. prav., asistent svetovalca Informacijski pooblaščenec: Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav., informacijska pooblaščenka O NAS Informacijski pooblaščenec Dunajska cesta 22 1000 Ljubljana, Slovenija Zemljevid (vir: najdi.si) Telefon: 01 230 97 30 Poštni in varni e-predal: gp.ip(at)ip-rs.si Odgovorna oseba za informacije za medije: dr. Jelena Virant Burnik. Kontakt za medije: Barbara Repovš, mediji@ip-rs.si ali 01 230 97 30 Prijava kršitev (Navodila in obrazci) URADNE URE PON - PET 9.00 - 12.00 POVEZAVE Informacije javnega značaja Priročniki in smernice Obrazci Politika zasebnosti Informacije o obdelavi osebnih podatkov Izjava o dostopnosti Podpora za majhna podjetja Pravice posameznikov Prijava na prejemanje e-novic Informacijski pooblaščenec | 2026