← Slovenija

Zbiranje podatkov po telefonu s strani NIJZ - IPRS

Zbiranje podatkov po telefonu s strani NIJZ + - Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem 26. 1. 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj. Datum: 29.12.2021 Številka: 07121-1/2021/2604 Kategorije: --> Kategorije: Informiranje posameznika, Pravne podlage, Zdravstveni osebni podatki Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju: IP) je po e-pošti prejel vaše zaprosilo za mnenje. Navajate, da ste bili v nekaj dneh po pozitivnem PCR testu poklicani s strani NIJZ. Spraševali so vas po vašem imenu in priimku, rojstnem datumu, stalnem in začasnem naslovu, e- pošti, imenu delodajalca ter poklicu, ki ga opravljate. Sledila so vprašanja, povezana z minulimi 14 dnevi pred pojavom znakov, podrobnosti glede znakov bolezni, pa tudi glede drugih družinskih članov: imena, rojstni podatki otrok, imena sošolca, zaradi katerega je bil razred napoten v karanteno, naziva šole, e-naslova, njihovih znakov bolezni. Podobno so spraševali tudi glede vašega moža. Med klicem ste bili zavedeni, saj ste mislili, da ste dolžni posredovati vse navedene podatke. Zato ste kontaktirali NIJZ in zahtevali izbris podatkov. Prejeli ste odgovor, da ima NIJZ pravno podlago za obdelavo osebnih podatkov v Zakonu o zbirkah podatkov s področja zdravstvenega varstva (ZZPPZ), Evidenci nalezljivih bolezni (NIJZ 48), in (

  1. c)ter (
  2. e)točki prvega odstavka člena 6 Splošne uredbe. Sprašujete, ali obstaja pravna podlaga: - ki bi vas odvezala od zbiranja teh podatkov, ter ali bi vas izvajalec moral predhodno obvestiti o zbiranju osebnih podatkov; - ki omejuje prekomerno zbiranje podatkov glede na določen namen ter - ki izvajalca zbiranja podatkov zavezuje h konkretni seznanitvi o obsegu, namenu, trajanju obdelave in hranjenja podatkov. *** Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju na podlagi člena 58 Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nadaljevanju: Splošna uredba), 7. točke prvega odstavka 49. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07, uradno prečiščeno besedilo, v nadaljevanju ZVOP-1) ter 2. člena Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, v nadaljevanju ZInfP) posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašim vprašanjem. Pri tem IP poudarja, da IP izven postopka inšpekcijskega nadzora oziroma drugega upravnega postopka konkretnih obdelav osebnih podatkov ne more presojati. Pojasnjujemo, da mora biti za vsako obdelavo osebnih podatkov podana ustrezna pravna podlaga skladno s prvim odstavkom 6. člena Splošne uredbe: (
  3. a)posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, je privolil v obdelavo njegovih osebnih podatkov v enega ali več določenih namenov; (
  4. b)obdelava je potrebna za izvajanje pogodbe, katere pogodbena stranka je posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, ali za izvajanje ukrepov na zahtevo takega posameznika pred sklenitvijo pogodbe; (
  5. c)obdelava je potrebna za izpolnitev zakonske obveznosti, ki velja za upravljavca; (
  6. d)obdelava je potrebna za zaščito življenjskih interesov posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, ali druge fizične osebe; (
  7. e)obdelava je potrebna za opravljanje naloge v javnem interesu ali pri izvajanju javne oblasti, dodeljene upravljavcu; (
  8. f)obdelava je potrebna zaradi zakonitih interesov, za katere si prizadeva upravljavec ali tretja oseba, razen kadar nad takimi interesi prevladajo interesi ali temeljne pravice in svoboščine posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, ki zahtevajo varstvo osebnih podatkov, zlasti kadar je posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, otrok. Pri tem opozarjamo, da se točka (
  9. f)ne uporablja pri za obdelavo s strani javnih organov pri opravljanju njihovih nalog. Prav tako pa 9. člen Splošne uredbe določa izjeme, v katerih primerih je obdelava posebnih vrst osebnih podatkov (kot so npr. zdravstveni podatki) dovoljena. Kot smo že večkrat izpostavili v svojih mnenjih, bi lahko pravno podlago za obdelavo zdravstvenih podatkov zaradi ukrepov, povezanih z obvladovanjem epidemije, predstavljala točka (
  10. c)drugega odstavka 9. člena Splošne uredbe in sicer v primerih, ko je obdelava potrebna za zaščito življenjskih interesov posameznikov ali točka (
  11. i)drugega odstavka 9. člena Splošne uredbe, kadar je obdelava potrebna zaradi razlogov javnega interesa na področju javnega zdravja, če je to predpisano z nacionalno zakonodajo. Pristojnosti Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) so v zakonodaji predpisane predvsem z Zakonom o nalezljivih boleznih (Uradni list RS, št. 33/06 – uradno prečiščeno besedilo, 49/20 – ZIUZEOP, 142/20, 175/20 – ZIUOPDVE, 15/21 – ZDUOP, 82/21 in 178/21 – odl. US, v nadaljevanju: ZNB) in Zakonom o zbirkah podatkov s področja zdravstvenega varstva (Uradni list RS, št. 65/00, 47/15, 31/18, 152/20 – ZZUOOP, 175/20 – ZIUOPDVE, 203/20 – ZIUPOPDVE, 112/21 – ZNUPZ in 196/21 – ZDOsk, v nadaljevanju: ZZPPZ). 16. člen ZNB določa, da na podlagi prijav iz 14. člena ZNB ter podatkov laboratorijskih preiskav o povzročiteljih nalezljivih bolezni Inštitut za varovanje zdravja Republike Slovenije (opomba: od leta 2013 gre za NIJZ) in območni zavodi za zdravstveno varstvo spremljajo gibanje nalezljivih bolezni in vodijo evidence v skladu s posebnim zakonom ter o tem obveščajo ministrstvo, pristojno za zdravje. Prvi odstavek 17. člena nadalje določa, da epidemiološka preiskava odkriva vire okužbe in poti prenašanja ter obsega epidemiološko anketiranje, poizvedovanje in mikrobiološko diagnostiko. Prvi odstavek 19.č člena pa določa, katere podatke lahko NIJZ vodi z namenom ukrepa karantene na domu iz 19.a, 19.b in 19.c člena ZNB z namenom obvladovanja in preprečevanja širjenja posamezne nalezljive bolezni. Tako za vsako osebo, ki je v karanteni na domu, vodi naslednje podatke: osebno ime; dan, mesec in leto rojstva; EMŠO; spol; naslov stalnega ali začasnega bivališča in številko stanovanja v primeru večstanovanjskega objekta; telefonsko številko; elektronski naslov; osebno ime in elektronski naslov zakonitega zastopnika za mladoletno osebo; naslov bivanja, ki ga je oseba izbrala za čas trajanja karantene na domu, in številko stanovanja v primeru večstanovanjskega objekta; datum začetka in konca karantene na domu; razlog napotitve v karanteno na domu; način napotitve osebe v karanteno na domu; številko izjave o karanteni na domu oziroma odločbe o karanteni na domu; državljanstvo; vrsto in številko dokumenta, s katerim oseba prehaja državno mejo; datum in uro vstopa v Republiko Slovenijo; naziv vstopnega mejnega prehoda, kontrolne točke ali mesta prestopa državne meje in državo ali območje z visokim tveganjem za okužbo, iz katerega prihaja oseba. člen ZZPPZ določa, da so upravljavci zbirk podatkov s področja zdravstvenega varstva NIJZ in ostali izvajalci zdravstvene dejavnosti v Republiki Sloveniji. Nadalje 4. člen določa, da upravljavci zbirk podatkov iz prejšnjega člena (torej tudi NIJZ), pridobivajo osebne podatke praviloma neposredno od posameznika, na katerega se nanašajo. V primerih posrednega zbiranja osebnih podatkov, posameznika ni potrebno predhodno seznaniti s tem, da se bodo podatki pridobili iz že obstoječe zbirke podatkov, če ni s tem zakonom drugače določeno. Glede vašega vprašanja izpostavljamo Evidenco nalezljivih bolezni, ki je urejena v prilogi k ZZPPZ in sicer v Prilogi 1: Priloga zbirk podatkov s področja zdravstvenega varstva pod NIJZ 48. Upravljavec zbirke je NIJZ. Evidenca se vodi z namenom spremljanja pojava nalezljivih bolezni, njihovih značilnosti in ovrednotenje izvedenih ukrepov, vsebuje pa naslednje podatke: EMŠO, številka zdravstvenega zavarovanja, ime in priimek, bivališče, naslov zaposlitve oziroma kolektiva, področje dela, diagnoza (MKB), odvzeti vzorci, povzročitelj, datum in kraj dogodka, način ugotovitve bolezni, način pojavljanja, identiteta kontaktov, podatki o cepljenju, hospitalizaciji, izolaciji, izvedenih ukrepih, datumu smrti, podatki o epidemiji: kraj, datum začetka, ugotovitve, konca, vrsta epidemije, klinična slika, povzročitelj, viri okužbe, poti širjenja, število zbolelih, starost zbolelih, število hospitaliziranih, število umrlih, odvzeti vzorci, rezultat. Kot izhaja iz pojasnjenega, ima načeloma NIJZ pravno podlago, da zbira in nadalje obdeluje vaše osebne podatke, ki jih navajate v zaprosilu, in sicer skladno s (
  12. c)točko prvega odstavka 6. člena Splošne uredbe (oz. glede zdravstvenih podatkov, skladno z (
  13. i)točko drugega odstavka 9. člena Splošne uredbe) v povezavi z zgoraj citiranimi določbami ZNB oz. ZZPPZ. Posebna pravna podlaga, ki bi vam omogočala, da se »odvežete« zbiranju teh podatkov, žal ne obstaja. Zgolj v primerih, ko bi se nek podatek zbiral na podlagi privolitve po zgoraj citirani (
  14. a)točki prvega odstavka 6. člena Splošne uredbe oziroma (
  15. a)točki drugega odstavka 9. člena Splošne uredbe (posebne vrste osebnih podatkov), se lahko odločite, da v obdelavo osebnih podatkov v določen namen ne privolite. Skladno s 13. členom Splošne uredbe mora vsak upravljavec posamezniku, še preden pridobi njegove podatke, podati informacije, kot so npr. kdo obdeluje osebne podatke, zakaj jih obdeluje, komu osebne podatke posreduje, koliko časa se bodo osebni podatki hranili, itd. Več o tem si lahko preberete na povezavi: https://www.ip-rs.si/zakonodaja/reforma-evropskega-zakonodajnega-okvira-za-varstvo-osebnih-podatkov/klju%C4%8Dna-podro%C4%8Dja-uredbe/obve%C5%A1%C4%8Danje-posameznikov-o-obdelavi-osebnih-podatkov. Prav tako pa mora upravljavec upoštevati Splošna načela uredbe, ki so določena v 5. členu, npr. kot izpostavljate tudi sami, načelo najmanjšega obsega podatkov, skladno s katerim morajo biti osebni podatki ustrezni, relevantni in omejeni na to, kar je potrebno za namene, za katere se obdelujejo (točka (
  16. c)prvega odstavka 5. člena Splošne uredbe). Načela pa je treba v vsakem primeru razlagati glede na konkretne okoliščine obdelave osebnih podatkov. Morebitne kršitve pa lahko IP ugotovi zgolj v inšpekcijskem postopku. V upanju, da ste prejeli odgovor na svoje vprašanje, vas lepo pozdravljamo. Mojca Prelesnik, univ.dipl.prav., informacijska pooblaščenka Pripravila: Barbara Pirš, univ.dipl.prav., svetovalka pooblaščenca za preventivo O NAS Informacijski pooblaščenec Dunajska cesta 22 1000 Ljubljana, Slovenija Zemljevid (vir: najdi.
  17. si)Telefon: 01 230 97 30 Poštni in varni e-predal: gp.ip(at)ip-rs.si Odgovorna oseba za informacije za medije: dr. Jelena Virant Burnik. Kontakt za medije: Barbara Repovš, mediji@ip-rs.si ali 01 230 97 30 Prijava kršitev (Navodila in obrazci) URADNE URE PON - PET 9.00 - 12.00 POVEZAVE Informacije javnega značaja Priročniki in smernice Obrazci Politika zasebnosti Informacije o obdelavi osebnih podatkov Izjava o dostopnosti Podpora za majhna podjetja Pravice posameznikov Prijava na prejemanje e-novic Informacijski pooblaščenec | 2026

🔗 Na uradni vir

Razlaga UI na podlagi uradnega besedila zakona. Okvirna, ne nadomešča pravnega nasveta.