Zbiranje podatkov v podjetju za izbor kandidatov za letovanje - IPRS

Zbiranje podatkov v podjetju za izbor kandidatov za letovanje + - Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem

2. 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj. Datum: 02.03.2010 Številka: 0712 – 115/2010/1 Kategorije:Delovna razmerja --> Kategorije: Delovna razmerja Spoštovani, Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju Pooblaščenec) je 23.2.2010 prejel vaše elektronsko sporočilo, v katerem nas sprašujete, da v podjetju pri izboru kandidatov za letovanje sprašujete tudi o statusu družine. Zanima vas, ali je to sporno z določbami ZVOP-
3. Avtentično razlago posameznih določb zakona daje le Državni zbor, neobvezno pa predlagatelj zakona, zato vam na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, v nadaljevanju na podlagi
4. tč.
5. odst.
6. čl. Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07, uradno prečiščeno besedilo, v nadaljevanju ZVOP-1) ter
7. čl. Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašim vprašanjem: Pooblaščenec meni, da
8. čl. ZDR dopušča obdelavo osebnih podatkov tudi brez podlage v zakonu, vendar le pod pogojem, če je to potrebno zaradi uresničevanja pravic in obveznosti iz delovnega razmerja ali v zvezi z delovnim razmerjem. To pomeni, da morate vi kot delodajalec natančno obrazložiti oziroma izkazati, za kaj potrebujete podatke o statusu družine. Če delodajalec tega ne izkaže, jih od delavca ne sme zahtevati, delavec pa jih ni dolžan posredovati. O b r a z l o ž i t e v: Splošno določbo o pravni podlagi za dopustno obdelavo osebnih podatkov predstavlja
9. člen Zakona o varstvu osebnih podatkov (Ur. l. RS, št. 86/04 in 113/05, v nadaljevanju: ZVOP-1). Ta določa, da se osebni podatki lahko obdelujejo le, če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon ali če je za obdelavo osebnih podatkov podana osebna privolitev posameznika. Namen obdelave osebnih podatkov mora biti določen v zakonu, v primeru obdelave na podlagi osebne privolitve posameznika pa mora biti posameznik predhodno pisno ali na drug ustrezen način seznanjen z namenom obdelave osebnih podatkov. V
10. in
11. čl. ZVOP-1 pa so posebej razdelane pravne podlage za obdelavo osebnih podatkov v javnem in zasebnem sektorju. Ker iz vašega vprašanja ni razvidno, ali podjetje sodi v zasebni ali javni sektor, bomo obravnavali obe področji. Osebne podatke v javnem sektorju, se v skladu s prvim odstavkom
12. člena ZVOP-1, lahko obdeluje samo, če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon, torej le v primeru, če zakon izrecno določa, da se v javnem sektorju določeni osebni podatki lahko obdelujejo oziroma posredujejo. Isti odstavek tega člena nadalje določa, da se osebni podatki lahko obdelujejo le na podlagi osebne privolitve posameznika, če tako določa zakon. Osebni podatki v zasebnem sektorju pa se lahko v skladu
13. odst.
14. čl. ZVOP-1 obdelujejo, če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon ali če je za obdelavo določenih osebnih podatkov podana osebna privolitev posameznika. Navedeno pomeni, da je za obdelavo osebnih podatkov potrebna bodisi podlaga v zakonu ali v osebni privolitvi, ki je v javnem sektorju prav tako vezana na zakon. Obravnavano področje ureja zakon delovnih razmerjih (Ur. l. RS, št. 42/2002 in 79/2006, v nadaljevanju ZDR). ZDR v
15. odst.
16. čl. določa, da ureja delovna razmerja, ki se sklepajo s pogodbo o zaposlitvi med delavcem in delodajalcem. V
17. čl. ZDR pa je urejeno varstvo delavčevih osebnih podatkov. Osebni podatki delavcev se lahko zbirajo, obdelujejo, uporabljajo in dostavljajo tretjim osebam samo, če je to določeno s tem ali drugim zakonom ali če je to potrebno zaradi uresničevanja pravic in obveznosti iz delovnega razmerja ali v zvezi z delovnim razmerjem. Osebne podatke delavcev lahko zbira, obdeluje, uporablja in dostavlja tretjim osebam samo delodajalec ali delavec, ki ga delodajalec za to posebej pooblasti. Osebni podatki delavcev, za zbiranje katerih ne obstoji več zakonska podlaga, se morajo takoj zbrisati in prenehati uporabljati. Določbe prejšnjih odstavkov se uporabljajo tudi za osebne podatke kandidatov. Navedeno pomeni, da lahko delodajalec osebne podatke zbira, obdeluje, uporablja in dostavlja tretjim osebam, samo, če ima zato podlago v zakonu ali če je to potrebno zaradi uresničevanja pravic in obveznosti iz delovnega razmerja ali v zvezi z delovnim razmerjem. Kot je navedeno že zgoraj, je v javnem sektorju možna obdelava osebnih podatkov izključno na podlagi zakona, med tem, ko ima delodajalec v zasebnem sektorju možnost, da obdeluje osebne podatke tudi na podlagi posameznikove osebne privolitve. Informacijski pooblaščenec pa dodaja, da je zakonodajalec delovnopravno področje glede obdelave osebnih podatkov posebej uredil v Zakonu o delovnih razmerjih in zaradi specifičnosti področja ne dopušča avtonomije strank. Treba pa je opozoriti, da se v javnem sektorju to lahko regulira s pravilnikom, saj gre v tem delu za t.i. neoblastno delovanje organa in ne velja strogo načelo zakonitosti. Pooblaščenec meni, da
18. čl. ZDR dopušča obdelavo osebnih podatkov tudi brez podlage v zakonu, vendar le pod pogojem, če je to potrebno zaradi uresničevanja pravic in obveznosti iz delovnega razmerja ali v zvezi z delovnim razmerjem. To pomeni, da morate vi kot delodajalec natančno obrazložiti oziroma izkazati, za kaj potrebujete podatke o statusu družine. Če delodajalec tega ne izkaže, jih od delavca ne sme zahtevati, delavec pa jih ni dolžan posredovati. Odločitev je torej odvisna od pogojev, ki jih delodajalec postavi. Če namreč določi, da imajo tako kot v vašem primeru enostarševske družine prednost, potem je seveda upravičen pridobiti podatek statusa družine od kandidata, ki se prijavi. Če pa podatkov posameznik ne želi dati, potem naj se odloči, da sploh ne kandidira za izbor na letovanje. Prijazen pozdrav, Informacijski pooblaščenec: Nataša Pirc Musar, univ.dipl.prav., pooblaščenka O NAS Informacijski pooblaščenec Dunajska cesta 22 1000 Ljubljana, Slovenija Zemljevid (vir: najdi.si) Telefon: 01 230 97 30 Poštni in varni e-predal: gp.ip(at)ip-rs.si Odgovorna oseba za informacije za medije: dr. Jelena Virant Burnik. Kontakt za medije: Barbara Repovš, mediji@ip-rs.si ali 01 230 97 30 Prijava kršitev (Navodila in obrazci) URADNE URE PON - PET 9.00 - 12.00 POVEZAVE Informacije javnega značaja Priročniki in smernice Obrazci Politika zasebnosti Informacije o obdelavi osebnih podatkov Izjava o dostopnosti Podpora za majhna podjetja Pravice posameznikov Prijava na prejemanje e-novic Informacijski pooblaščenec | 2026