Zbiranje podpisov občanov za namen vložitve peticije pri županu občine - IPRS

Zbiranje podpisov občanov za namen vložitve peticije pri županu občine + - Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem

2. 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj. Datum: 19.08.2012 Številka: 0712-1/2012/2500 Kategorije:Občine --> Kategorije: Občine Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju Pooblaščenec) je
4. 2012 prejel vaše elektronsko sporočilo, v katerem ste zapisali, da želite zbirati podpise za odpravo arhitektonske ovire. Peticijo nameravate poslati županu občine Lenart. Zanima vas, katere podatke lahko zbirate od ljudi, ki bi želeli podpisati peticijo ter, če je dopustno zbirati ime in priimek, datum rojstva, naslov stalnega bivališča, občino stalnega bivališča ter datum podpisa. Zanima vas tudi, če potrebujete od občine dovoljenje za zbiranje podpisov. Avtentično razlago posameznih določb zakona daje le Državni zbor, neobvezno pa predlagatelj zakona, zato vam na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, v nadaljevanju na podlagi
5. tč.
6. odst.
7. čl. Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07, uradno prečiščeno besedilo, v nadaljevanju ZVOP-1) ter
8. čl. Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), posredujemo naše neobvezujoče mnenje v zvezi z vašim vprašanjem. Po pregledu določb ZLS, ki urejajo neposredne oblike sodelovanja občanov pri odločanju v občini, Pooblaščenec ugotavlja, da se lahko smiselno za vložitev peticije, uporabijo določbe, ki urejajo zbor občanov. Občina je dolžna na podlagi določb ZLS, s Statutom predpisati postopek in način vložitve predloga za zbor občanov, na katerem se obravnavajo posamezne zadeve, oblikujejo stališča, dajejo predloge, pobude in mnenja ali odločajo. Pooblaščenec po pregledu Statuta občine Lenart ugotavlja, da le-ta v
9. členu določa, da mora zahteva volivcev za zbor občanov vsebovati pisno obrazložen predlog zadeve, ki naj jo zbor obravnava. Zahtevi je treba priložiti seznam volivcev, ki so zahtevo podprli. Seznam mora vsebovati ime in priimek volivca, datum rojstva in naslov stalnega prebivališča ter njihove podpise. Ker v vašem primeru ne gre za zahtevo za sklic zbora občanov, ima po mnenju Pooblaščenca seznam podpisnikov lahko kvečjemu manj (in ne več) osebnih podatkov. Tako predlagamo, da podpisniki izrazijo podporo z navedbo osebnega imena, naslova prebivališča in podpisom. Vložitev peticije je ena od človekovih pravic – za izjavljanje svoje volje prebivalci ne potrebujejo nobenega dovoljenja občine ali državnega organa. O b r a z l o ž i t e v: Pooblaščenec uvodoma ugotavlja, da ima vsak državljan na podlagi
10. člena Ustave Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 33I/1991, s spremembami in dopolnitvami; Ustava RS), pravico do vlaganja peticij in do drugih pobud splošnega pomena. Peticija oz. podpisovanje peticije se včasih razlaga tudi kot ena od oblik osebnega izjavljanja. V obstoječi ustavnopravni ureditvi bi lahko peticijo označili kot vsako zahtevo oz. pobudo enega ali več državljanov, za katero ti ocenjujejo, da je splošnega pomena, zaradi česar jo naslavljajo praviloma na državne organe. To so na ravni države zlasti Državni zbor, Vlada in Predsednik republike, na lokalni ravni pa predstavniški organi lokalnih skupnosti in župani občin. Obravnavane pravice ni mogoče povezati s sodelovanjem pri upravljanju javnih zadev, niti z ljudsko iniciativo kot delom zakonske iniciative ali celo zahtevo volivcev za razpis zakonodajnega referenduma. Ustava RS daje le golo pravico do vlaganja peticij in do drugih pobud splošnega pomena. Naslovniku peticije ne nalaga, da bi se moral do nje opredeliti, prav tako besedilo ne vsebuje pravice vlagatelja do odgovora. Vendar pa to ne pomeni, da se do vloženih peticij in splošnih pobud, naslovnik ni dolžan opredeliti. Takšna njegova dolžnost izhaja iz
11. člena Ustave RS. Pravica do peticije je torej človekova pravica, zato za njeno uresničevanje velja določba
12. odstavka
13. člena Ustave RS (človekove pravice in temeljne svoboščine se uresničujejo neposredno na podlagi ustave). Ker je pravica do peticije človekova pravica, ji Ustava zagotavlja tudi sodno varstvo. Do kršitve te pravice pride zlasti z ravnanji tistih, na katere je peticija naslovljena. Kršitev je lahko storjena s tem, da je posamezniku bodisi onemogočeno, da peticijo ali drugo pobudo splošnega pomena vloži, bodisi da ne dobi odgovora nanjo. Ker gre za poseg v človekovo pravico z dejanjem (opustitev dolžnega ravnanja), je sodno varstvo zagotovljeno na podlagi
14. odstavka
15. člena Ustave RS (če ni zagotovljeno drugo sodno varstvo, odloča v upravnem sporu pristojno sodišče tudi o zakonitosti posamičnih dejanj in aktov, s katerimi se posega v ustavne pravice posameznika) (več Komentar Ustave RS, Lovro Šturm et al., Fakulteta za državne in evropske študije, 2002, str. 493 in 494). Iz vašega elektronskega sporočila izhaja, da želite peticijo nasloviti na župana občine, zato je treba po mnenju Pooblaščenca vlaganje peticij na občine, presojati z vidika Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/2007 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZLS). Iz
16. člena ZLS izhaja, da so neposredne oblike sodelovanja občanov pri odločanju v občini zbor občanov, referendum in ljudska iniciativa. Po pregledu določb ZLS, ki urejajo neposredne oblike sodelovanja občanov pri odločanju v občini, Pooblaščenec ugotavlja, da se lahko smiselno za vložitev peticije, uporabijo določbe, ki urejajo zbor občanov. Določbe o referendumu in ljudski iniciativi po ZLS namreč urejajo vprašanja, ki se nanašajo na splošne akte občine (statut, odlok, poslovnik, pravilnik, odredba, navodilo) poleg tega pa že iz komentarja
17. člena Ustave RS izhaja, da pravice do peticije ni mogoče povezati z zakonodajnim referendumom, niti z ljudsko iniciativo. Na podlagi
18. člena ZLS občani na zboru v skladu z zakonom ali statutom občine obravnavajo posamezne zadeve, oblikujejo stališča, dajejo predloge, pobude in mnenja ali odločajo. Zbor občanov se lahko skliče za vso občino ali za njen posamezen del. Župan mora sklicati zbor občanov, če je tako predpisano z zakonom ali statutom občine ali če tako zahteva najmanj pet odstotkov volivcev v občini oz. v njenem posameznem delu, lahko pa ga skliče na lastno pobudo, na pobudo občinskega sveta ali sveta ožjega dela občine. S statutom občine se predpišejo: - zadeve, ki jih obravnavajo občani na zboru, o njih oblikujejo svoja stališča, dajejo predloge, pobude in mnenja ali o njih odločajo, - način vložitve zahteve in postopek odločanja o sklicu zbora občanov, če sklic zahtevajo volivci, - način sklica zbora občanov, - število volivcev, ki morajo sodelovati na zboru, da so stališča, predlogi, pobude in mnenja ali odločitve veljavno sprejete, - kako sprejeta stališča, predlogi, pobude in mnenja ali odločitve zavezujejo občinske organe in - druga vprašanja, pomembna za izvedbo zbora občanov ter za uveljavljanje njihovih stališč, predlogov, pobud, mnenj in odločitev. Pooblaščenec na podlagi zgoraj navedenega ugotavlja, da je občina dolžna s Statutom predpisati podrobnejši postopek za podajo pobude, predloga ali mnenja. Pooblaščenec po pregledu Statuta občine Lenart ugotavlja, da le-ta v
19. členu določa, da mora zahteva volivcev za zbor občanov vsebovati pisno obrazložen predlog zadeve, ki naj jo zbor obravnava. Zahtevi je treba priložiti seznam volivcev, ki so zahtevo podprli. Seznam mora vsebovati ime in priimek volivca, datum rojstva in naslov stalnega prebivališča ter njihove podpise. Župan/županja lahko zahtevo s sklepom zavrne, če ugotovi, da zahteve ni podprlo zadostno število volivcev. Sklep z obrazložitvijo se vroči pobudniku zahteve ali prvemu podpisanemu volivcu na seznamu. Statuta občine Lenart ne določa, da bi morali za zbiranje podpisov za zbor občanov pridobiti dovoljenje občine. Ker v vašem primeru ne gre za zahtevo za sklic zbora občanov, ima po mnenju Pooblaščenca seznam podpisnikov lahko kvečjemu manj (in ne več) osebnih podatkov. Tako predlagamo, da podpisniki izrazijo podporo z navedbo osebnega imena, naslova prebivališča in podpisom. S spoštovanjem, Informacijski pooblaščenec: Nataša Pirc Musar, univ.dipl.prav., pooblaščenka O NAS Informacijski pooblaščenec Dunajska cesta 22 1000 Ljubljana, Slovenija Zemljevid (vir: najdi.si) Telefon: 01 230 97 30 Poštni in varni e-predal: gp.ip(at)ip-rs.si Odgovorna oseba za informacije za medije: dr. Jelena Virant Burnik. Kontakt za medije: Barbara Repovš, mediji@ip-rs.si ali 01 230 97 30 Prijava kršitev (Navodila in obrazci) URADNE URE PON - PET 9.00 - 12.00 POVEZAVE Informacije javnega značaja Priročniki in smernice Obrazci Politika zasebnosti Informacije o obdelavi osebnih podatkov Izjava o dostopnosti Podpora za majhna podjetja Pravice posameznikov Prijava na prejemanje e-novic Informacijski pooblaščenec | 2026