← Slovenija

Zbiranje potrdila o nekaznovanosti - IPRS

Zbiranje potrdila o nekaznovanosti + - Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem

  2. 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj. Datum: 17.12.2007 Številka: 0712-1085/2007/2 Kategorije:Bančništvo --> Kategorije: Bančništvo Spoštovani, Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju Pooblaščenec) je dne 16.
  3. 2007 prejel vaš dopis, v katerem med drugim navajate, da morajo banke v skladu z Zakonom o bančništvu (ZBan-1) vzpostaviti organizacijski ustroj, strategije, postopke in mehanizme, ki zagotavljajo trden in zanesljiv sistem upravljanja banke in ustrezno pokrivanje tveganj, ki so jim ali bi jim lahko bile izpostavljene pri svojem poslovanju. Izpolnjevanje navedenih pogojev preverja in ocenjuje Banka Slovenije. Če banka ne bi izpolnjevala pogojev za poslovanje v skladu s pravili o upravljanju s tveganji, lahko Banka Slovenije banki celo odvzame dovoljenje za opravljanje bančnih storitev (
  4. čl.). Eno izmed tveganj je operativno tveganje, ki po Direktivi 2006/48/ES (implementirana v ZBan-1) "pomeni tveganje izgube kot posledice neprimernega ali neuspešnega izvajanja notranjih procesov, ravnanj ljudi in delovanja sistemov, ali zaradi zunanjih dogodkov, ter vključuje pravno tveganje". ZBan-1 nalaga banki, da z namenom upravljanja z operativnim tveganjem oblikuje in izvaja ustrezne politike in procese za ocenjevanje in upravljanje z operativnim tveganjem, ki morajo vključevati tudi opis pristopov k obravnavi redkih, vendar zelo resnih dogodkov, ki pomenijo pomembno operativno tveganje. V nadaljevanju dopisa navajate, da je Odbor za varovanje, posebno posvetovalno telo uprave ... sprejel odločitev, da je treba opredeliti "varnostno občutljiva delovna mesta". Ta delovna mesta bodo opredeljena v Pravilniku o sistemizaciji delovnih mest. To so delovna mesta, ki so neposredno povezana z organizacijo in rokovanjem z gotovino in varnostno občutljivimi podatki o komitentih, katerih zloraba lahko pomeni veliko moralno in materialno škodo, v najhujših oblikah pa človeška življenja (ropi, napadi, ugrabitve..). Pojasnjujete, da banka nima pristojnosti zagotoviti varnostnega preverjanja za novo zaposlene delavce, kar neposredno povečuje varnostno tveganje. Trenutno obstaja tveganje, da banka zaposli posameznika na varnostno občutljivem delovnem mestu, zoper katerega poteka kazenski pregon oz. je bil obsojen za kaznivo dejanje. Navajate, da bo med pogoji za sklenitev pogodbe na takšnem delovnem mestu tudi pogoj nekaznovanosti. Kandidat za zaposlitev bo moral sam pridobiti in predložiti potrdilo o nekaznovanosti za določena kazniva dejanja (zoper življenje in telo, zoper človekove pravice in svoboščine, zoper premoženje, zoper gospodarstvo in zoper pravni promet). Potrdilo o nekaznovanju ne vsebuje podatkov o vrsti kaznivega dejanja in morebitni kazni, pač pa le podatek, da zoper imetnika ne poteka kazenski pregon oz. da imetnik ni bil kaznovan za kaznivo dejanje. Glede na to, da pogoj nekaznovanosti ni opredeljen v zakonu, ampak bo določen v notranjem aktu banke, nas prosite za mnenje. V nadaljevanju vam na podlagi predstavljenega dejanskega stanja ter na podlagi
  5. točke prvega odstavka
  6. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/2007, uradno prečiščeno besedilo; v nadaljevanju ZVOP-1) ter
  7. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS št. 113/2005 in 51/2007-ZUstS; v nadaljevanju ZInfP) posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašimi vprašanji: Pooblaščenec meni, da delodajalec v primeru, ko so izpolnjeni pogoji iz
  8. člena ZDR, torej če je to določeno z zakonom ali če je to potrebno zaradi uresničevanja pravic in obveznosti iz delovnega razmerja ali v zvezi z delovnim razmerjem, od kandidatov za zaposlitev lahko zahteva predložitev potrdila o nekaznovanosti. Pooblaščenec poudarja, da ni potrebe, da bi banka kot delodajalec pogoj nekaznovanosti posebej določala v notranjem aktu, pravilniku. Potrdilo o nekaznovanosti lahko banka zbira v skladu z navedenim členom ZDR, torej ima za zbiranje konkretnega osebnega podatka podlago v zakonu, to pa je v skladu z ZVOP-
  9. Zbiranje osebnih podatkov le na podlagi notranjega akta upravljavca osebnih podatkov ali podzakonskega predpisa bi bilo v nasprotju z ustavo. O b r a z l o ž i t e v: Osebni podatek je v skladu s
  10. točko
  11. člena ZVOP-1 katerikoli podatek, ki se nanaša na posameznika, ne glede na obliko, v kateri je izražen, pri čemer je posameznik določena ali določljiva fizična oseba, na katero se nanaša osebni podatek. Obdelava osebnih podatkov pomeni v skladu s
  12. točko
  13. člena ZVOP-1 kakršnokoli delovanje ali niz delovanj, ki se izvaja v zvezi z osebnimi podatki, ki so avtomatizirano obdelani ali ki so pri ročni obdelavi del zbirke osebnih podatkov ali so namenjeni vključitvi v zbirko osebnih podatkov, zlasti zbiranje, pridobivanje, vpis, urejanje, shranjevanje, prilagajanje ali spreminjanje, vpogled, uporaba, razkritje s prenosom, sporočanje, širjenje ali drugo dajanje na razpolago, razvrstitev ali povezovanje, blokiranje, anonimiziranje, izbris ali uničenje. Splošna opredelitev obdelave osebnih podatkov je podana v
  14. členu ZVOP-
  15. Ta v
  16. odstavku določa, da se osebni podatki lahko obdelujejo le, če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon ali če je za obdelavo določenih osebnih podatkov podana osebna privolitev posameznika,
  17. odstavek istega člena pa nadalje določa, da mora biti namen obdelave osebnih podatkov določen v zakonu, v primeru obdelave osebnih podatkov na podlagi osebne privolitve posameznika pa mora biti posameznik predhodno pisno ali na drug ustrezen način seznanjen z namenom obdelave osebnih podatkov, ki mora biti ustavno in zakonsko dopusten, obdelovati pa se smejo le tiste osebne podatke, ki so primerni in nujno potrebni za uresničitev opredeljenega namena in ne pomenijo neupravičenega posega v zasebnost in dostojanstvo posameznika. Pri obdelavi osebnih podatkov je potrebno upoštevati načelo sorazmernosti, ki je kot temeljno načelo, opredeljeno v
  18. členu ZVOP-1, in določa, da morajo biti osebni podatki, ki se obdelujejo, ustrezni in po obsegu primerni, glede na namene, za katere se zbirajo in nadalje obdelujejo. Pravno podlago za obdelavo osebnih podatkov v zasebnem sektorju navaja
  19. člen ZVOP-
  20. Po določbi prvega odstavka
  21. člena ZVOP-1 se osebni podatki v zasebnem sektorju lahko obdelujejo, če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon ali če je za obdelavo določenih osebnih podatkov podana osebna privolitev posameznika. Ne glede na navedeno, se lahko v zasebnem sektorju obdelujejo osebni podatki posameznikov, ki so z zasebnim sektorjem sklenili pogodbo ali pa so na podlagi pobude posameznika z njim v fazi pogajanj za sklenitev pogodbe, če je obdelava osebnih podatkov potrebna in primerna za izvedbo pogajanj za sklenitev pogodbe ali za izpolnjevanje pogodbe (drugi odstavek
  22. člena). Ne glede na prvi odstavek
  23. člena ZVOP-1 se lahko v zasebnem sektorju obdelujejo osebni podatki, če je to nujno zaradi uresničevanja zakonitih interesov zasebnega sektorja in ti interesi očitno prevladujejo nad interesi posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki. Zasebni sektor lahko obdeluje osebne podatke, če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon ali če je za obdelavo določenih osebnih podatkov podana osebna privolitev posameznika. To pomeni, da sta v zasebnem sektorju glede dopustnosti obdelave osebnih podatkov zakonsko dovoljenje in posameznikova osebna privolitev načeloma izenačena. Vendar pa je ne glede na načelno izenačenost obeh oblik v nekaterih primerih predvsem zaradi varstva interesa šibkejše stranke (v konkretnem primeru so to zaposleni) nujno potrebno z zakonom predpisati oz. omejiti obdelavo osebnih podatkov tudi na področju zasebnega sektorja. Ključni razlog za nujnost določanja dopustne obdelave osebnih podatkov v zakonu v zasebnem sektorju je v zagotavljanju spoštovanja minimalnih standardov in pravil v zvezi z obdelavo osebnih podatkov na tistih področjih, ki so izrazito subtilne narave in bistveno posegajo v pravni položaj posameznikov. Tak primer je področje delovno-pravne zakonodaje (na primer vodenje evidenc na področju dela), katere namen je zavarovanje delavca oz. posameznika, na katerega se osebni podatki nanašajo. Delodajalec mora namreč že po določbi
  24. člena Zakona o delovnih razmerjih (Uradni list RS, št. 42/2002, 79/2006 - ZZZPB-F, 103/2007; v nadaljevanju ZDR) varovati in spoštovati delavčevo osebnost ter upoštevati in ščititi delavčevo zasebnost. Po določbi
  25. odstavka
  26. člena ZDR se osebni podatki delavcev lahko zbirajo, obdelujejo, uporabljajo in dostavljajo tretjim osebam samo, če je to določeno s tem ali drugim zakonom ali če je to potrebno zaradi uresničevanja pravic in obveznosti iz delovnega razmerja ali v zvezi z delovnim razmerjem. Iz
  27. odstavka istega člena izhaja, da lahko osebne podatke delavcev zbira, obdeluje, uporablja in dostavlja tretjim osebam samo delodajalec ali delavec, ki ga delodajalec za to posebej pooblasti. Prav tako se morajo osebni podatki delavcev, za zbiranje katerih ni več zakonske podlage, takoj zbrisati in prenehati uporabljati (
  28. odstavek
  29. člena). Banka lahko kot delodajalec zbira osebne podatke svojih zaposlenih na podlagi Zakona o evidencah na področju dela in socialne varnosti (Uradni list RS, št. 42/2002; v nadaljevanju ZEPDSV) in ZDR. V
  30. členu ZEPDSV, ki določa podatke, ki jih delodajalec lahko vključi v evidenco o zaposlenih delavcih, ni podatka o nekaznovanosti. Zato je tu potrebno upoštevati ZDR. V
  31. odstavku
  32. člena ZDR je konkretizirano načelo sorazmernosti iz
  33. člena ZVOP-1, ki določa, da morajo biti osebni podatki, ki se obdelujejo, ustrezni in po obsegu primerni glede na namene, za katere se zbirajo in nadalje obdelujejo. Ker navedena določba
  34. člena ZDR dopušča obdelavo osebnih podatkov tudi brez izrecne podlage v zakonu, lahko delodajalec od delavca sicer zahteva določene podatke, vendar le pod pogojem, če je to potrebno zaradi uresničevanja pravic in obveznosti iz delovnega razmerja ali v zvezi z delovnim razmerjem. To pomeni, da mora delodajalec natančno obrazložiti oz. izkazati, za kaj zahtevane osebne podatke potrebuje. Če delodajalec tega ne naredi, podatkov od delavca ne sme zahtevati. Če se izkaže, da delodajalec določen osebni podatek potrebuje za uresničevanje pravic in obveznosti iz delovnega razmerja oz., da bo zaposleni s posredovanjem zahtevanega podatka pridobil določene ugodnosti, potem jih lahko zbira, vendar le na podlagi osebne privolitve zaposlenega. Pooblaščenec je preveril tudi Zakon o bančništvu (Uradni list RS, št. 131/2006, v nadaljevanju ZBan-1) in ugotovil, da ima banka v
  35. in
  36. členu določen pogoj nekaznovanosti za določena kazniva dejanja, vendar le za opravljanje funkcije člana uprave banke in člana nadzornega sveta banke. Pooblaščenec opozarja, da je podatek, ali je nekdo vpisan ali izbrisan iz kazenske evidence (torej podatek o nekaznovanosti) ter podatek o vpisu ali izbrisu iz evidence prekrškov, v skladu z
  37. točko
  38. člena ZVOP-1 občutljiv osebni podatek. Za občutljive osebne podatke
  39. člen ZVOP-1 določa strožje pogoje obdelave, in sicer se lahko občutljivi osebni podatki obdelujejo med drugim le: če je posameznik za to podal izrecno osebno privolitev, ki je praviloma pisna; če je obdelava potrebna zaradi izpolnjevanja obveznosti in posebnih pravic upravljavca osebnih podatkov (v vašem primeru delodajalca) na področju zaposlovanja v skladu z zakonom, ki določa tudi ustrezna jamstva pravic posameznika; če tako določa drug zakon zaradi izvrševanja javnega interesa. Zakon za te podatke zahteva tudi strožje zavarovanje.
  40. člen ZVOP-1 tako med drugim določa, da morajo biti občutljivi osebni podatki pri obdelavi posebej označeni in zavarovani tako, da se nepooblaščenim osebam onemogoči dostop do njih. ZDR v
  41. členu določa, da sme delodajalec od kandidata zahtevati le predložitev dokazil o izpolnjevanju pogojev za opravljanje dela. Delodajalec pri sklepanju pogodbe o zaposlitvi ne sme od kandidata zahtevati podatkov o družinskem oz. zakonskem stanu, podatkov o nosečnosti, o načrtovanju družine oz. drugih podatkov, če niso v neposredni zvezi z delovnim razmerjem. Isti člen v
  42. odstavku določa, da mora delodajalec pred sklenitvijo pogodbe o zaposlitvi za nedoločen ali za določen čas seznaniti kandidata z delom, pogoji dela ter pravicami in obveznostmi delavca in delodajalca, ki so povezane z opravljanjem dela na delovnem mestu, za katerega se sklepa pogodba o zaposlitvi.
  43. člen ZDR v zvezi s tem določa, da mora že objava prostega delovnega mesta med drugim vsebovati pogoje za opravljanje dela. Za navedeni primer so bistvena tudi določila
  44. člena ZDR, ki opredeljujejo, da je pri sklepanju pogodbe o zaposlitvi kandidat dolžan med drugim predložiti delodajalcu dokazila o izpolnjevanju pogojev za opravljanje dela in ga obvestiti o vseh njemu znanih dejstvih, pomembnih za delovno razmerje, kot tudi o njemu znanih drugih okoliščinah, ki ga kakorkoli onemogočajo ali bistveno omejujejo pri izvrševanju obveznosti iz pogodbe. Pooblaščenec na podlagi navedenega pojasnjuje, da je delodajalec pri iskanju novih delavcev v okviru zakonsko določenih omejitev svoboden pri določanju pogojev, ki jih mora izpolnjevati posameznik za določeno delovno mesto. Prav tako delodajalec v teh okvirih sam izbere najprimernejšega kandidata, s katerim sklene pogodbo o zaposlitvi. V skladu z navedenim ima delodajalec pravico, da od kandidatov za zaposlitev na določenih delovnih mestih zahteva potrdilo o nekaznovanosti, vendar mora biti to določeno že v fazi objave prostega delovnega mesta, kot to določa
  45. člen ZDR. Potrebo po zbiranju podatka o nekaznovanosti je potrebno presojati za vsak primer (torej vsako delovno mesto) posebej, pri čemer je potrebno upoštevati načelo sorazmernosti (
  46. člen ZVOP1). V primeru, ki ga opisujete, je merilo zagotavljanje varnosti oz. zmanjšanje t.i. operativnega tveganja na najnižjo možno raven na vnaprej določenih delovnih mestih (delovna mesta, ki so neposredno povezana z organizacijo in rokovanjem z gotovino in varnostno občutljivimi podatki o komitentih, katerih zloraba lahko pomeni veliko moralno in materialno škodo, v najhujših oblikah pa človeška življenja: ropi, napadi, ugrabitve..). Iz zgoraj pojasnjenega Pooblaščenec zaključuje, da delodajalec v primeru, ko so izpolnjeni pogoji iz
  47. člena ZDR, torej če je to določeno z zakonom ali če je to potrebno zaradi uresničevanja pravic in obveznosti iz delovnega razmerja ali v zvezi z delovnim razmerjem, od kandidatov za zaposlitev lahko zahteva predložitev potrdila o nekaznovanosti. Pooblaščenec poudarja, da je glede zahtev potrdila o nekaznovanosti od že zaposlenih delodajalec bolj omejen oz. je postopek pridobivanja potrdila o nekaznovanosti nekoliko težavnejši. Pojavi se vprašanje, kakšne možnosti (morebitno prekinitev delovnega razmerja) ima delodajalec na voljo, če delavec odkloni zahtevo in ne prinese zahtevanega potrdila oz., če delavec ni nekaznovan. Prav tako je ločeno vprašanje, kako bo delodajalec uredil pogodbeno razmerje z delavcem glede na spremenjene okoliščine. Vendar Pooblaščenec ni pristojen organ za odločanje o tovrstnih vprašanjih. V zaključku Pooblaščenec poudarja še, da ni potrebe, da bi banka kot delodajalec pogoj nekaznovanosti posebej določala v notranjem aktu, pravilniku. Glede na navedeno, lahko potrdilo o nekaznovanosti banka zbira v skladu s
  48. členom ZDR, torej ima za zbiranje konkretnega osebnega podatka podlago v zakonu, to pa je v skladu z ZVOP-
  49. Obdelava osebnih podatkov (zbiranje osebnih podatkov je vrsta obdelave) mora biti določena v zakonu (ZVOP-1 ali področni zakoni, ki urejajo obdelavo osebnih podatkov). Tudi v
  50. odstavku
  51. člena Ustave Republike Slovenije je med drugim določeno, da zbiranje, obdelovanje in namen uporabe osebnih podatkov določa zakon. Zato bi bilo zbiranje kakršnihkoli osebnih podatkov zgolj na podlagi notranjega akta upravljavca osebnih podatkov ali podzakonskega predpisa, v nasprotju z ustavo. Lepo vas pozdravljamo, Informacijski pooblaščenec: Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav., Pooblaščenka O NAS Informacijski pooblaščenec Dunajska cesta 22 1000 Ljubljana, Slovenija Zemljevid (vir: najdi.si) Telefon: 01 230 97 30 Poštni in varni e-predal: gp.ip(at)ip-rs.si Odgovorna oseba za informacije za medije: dr. Jelena Virant Burnik. Kontakt za medije: Barbara Repovš, mediji@ip-rs.si ali 01 230 97 30 Prijava kršitev (Navodila in obrazci) URADNE URE PON - PET 9.00 - 12.00 POVEZAVE Informacije javnega značaja Priročniki in smernice Obrazci Politika zasebnosti Informacije o obdelavi osebnih podatkov Izjava o dostopnosti Podpora za majhna podjetja Pravice posameznikov Prijava na prejemanje e-novic Informacijski pooblaščenec | 2026

🔗 Na uradni vir

Razlaga UI na podlagi uradnega besedila zakona. Okvirna, ne nadomešča pravnega nasveta.