Zbirka osebnih podatkov in struktura nizov + - Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem
- 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj. Datum: 22.05.2007 Številka: 0712-456/2007/2 Kategorije:Register zbirk osebnih podatkov --> Kategorije: Register zbirk osebnih podatkov Spoštovani, prejeli smo vaše elektronsko vprašanje.Sprašujete nas, ali je vaš arhiv, v katerem se nahajajo dokumenti, ki omenjajo tudi vaše delavce, tudi zbirka osebnih podatkov, za katero morate pripraviti katalog zbirke in ga posredovati Informacijskemu pooblaščencu. Zanima vas, ali morate pregledati cel arhiv, da ugotovite, kateri podatki so v njem omenjeni oziroma zapisani. Ker lahko avtentično razlago posameznih določb zakona daje le Državni zbor, neobvezno pa predlagatelj zakona, vam na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, v nadaljevanju na podlagi
- točke prvega odstavka
- člen ZVOP-1 ter
- člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, v nadaljevanju ZInfP) posredujemo naše neobvezno mnenje. Osebni podatek je v skladu z
- tč.
- člena ZVOP-1 katerikoli podatek, ki se nanaša na posameznika, ne glede na obliko, v kateri je izražen.Zbirka osebnih podatkov je v skladu z
- tč.
- člena ZVOP-1 vsak strukturiran niz podatkov, ki vsebuje vsaj en osebni podatek, ki je dostopen na podlagi meril, ki omogočajo uporabo ali združevanje podatkov, ne glede na to, ali je niz centraliziran, decentraliziran ali razpršen na funkcionalni ali geografski podlagi; strukturiran niz podatkov je niz podatkov, ki je organiziran na takšen način, da določi ali omogoči določljivost posameznika.Upravljavec osebnih podatkov je v skladu z
- tč.
- člena ZVOP-1 fizična ali pravna oseba ali druga oseba javnega ali zasebnega sektorja, ki določa namene in sredstva obdelave osebnih podatkov oziroma oseba, določena z zakonom, ki določa tudi namene in sredstva obdelave. Iz zgornje definicije zbire osebnih podatkov sledi, da je določeno zbirko podatkov treba šteti za zbirko osebnih podatkov, če so izpolnjeni naslednji pogoji: - gre za osebne podatke, - gre za strukturiran niz teh podatkov, - je ta dostopen v skladu s posebnimi merili.Da lahko govorimo o strukturiranem nizu podatkov, morata biti izpolnjena dva predpogoja:- struktura niza je vnaprej določena; - določitev meril, ki omogočajo uporabo ali združevanje podatkov, ne predstavlja nesorazmernega napora.Prvi predpogoj, da lahko govorimo o strukturiranem nizu podatkov, je, da je bila struktura niza določena vnaprej. To je vsekakor potrebni pogoj pri oblikovanju, upravljanju in delu z zbirkami podatkov, ki so računalniško podprte, prav tako pa je treba vnaprej določiti strukturo tudi pri vsaki ročno vodeni zbirki podatkov, sicer bi bila takšna zbirka neuporabna. To je skladno z razlago namena zakonodajalca, da gre pri zbirki podatkov predvsem za evidence, registre in baze podatkov.Drugi predpogoj, da lahko govorimo o strukturiranem nizu podatkov, je, da določitev meril, ki omogočajo uporabo ali združevanje podatkov, ne predstavlja nesorazmernega napora. Določitev meril, ki omogočajo uporabo ali združevanje podatkov, gre gledati predvsem z vidika, ali bi določitev meril predstavljala nesorazmeren napor z vidika porabljenega časa in sredstev. Pri strukturiranem nizu podatkov je mogoče na podatkih neposredno ali ob minimalnih prilagoditvah izvajati operacije, ki omogočajo pravilno umestitev podatkov v bazo oziroma zbirko podatkov, pri nestrukturiranem nizu podatkov pa zahtevajo takšna dejanja občutno večje vložke. Odgovor na vaše vprašanje je torej odvisen od tega, ali arhiv, o katerem govorite, predstavlja strukturiran niz osebnih podatkov, ki je dostopen na podlagi posebnih meril. Če torej sistem vodenja vašega arhiva omogoča dostopanje do osebnih podatkov posameznega delavca na podlagi njegovega imena in priimka ali drugih njegovih identifikacijskih znakov (npr. EMŠO, številka delovne knjižice, datum sklenitve delovnega razmerja, itd.), gre pri tem za zbirko osebnih podatkov v smislu
- tč.
- člena ZVOP-
- Za zbirko osebnih podatkov tako vsekakor gre, če je vaš arhiv npr. sestavljen enako kot kadrovska evidenca, t.j. iz kadrovskih map vaših zaposlenih. Če pa, na drugi strani, omenjena neposredna dostopnost oziroma iskanje osebnih podatkov zaposlenih, ki se nahajajo v vašem arhivu ni mogoča, in se osebni podatki omenjenih oseb zgolj slučajno pojavljajo v arhivu kot zbirki (npr. tehničnih) podatkov, pa tak arhiv ne predstavlja zbirke osebnih podatkov v smislu ZVOP-1.Ne glede na navedeno, pa vas obveščamo, da bo novela zakona o varstvu osebnih podatkov, ki je že bila sprejeta na Vladi Republike Slovenije, prinesla novosti pri razbremenitvi precejšnjega števila upravljavcev zbirk osebnih podatkov, zato vas Pooblaščenec v nadaljevanju seznanja s predlaganimi spremembami.Zakonu o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 86/04 in 113/05 – ZInfP) se za tretjim odstavkom
- člena dodata nova četrti in peti odstavek, ki se glasita:
(4)Upravljavcem osebnih podatkov z manj kot 50 zaposlenimi ni treba izpolniti obveznosti iz drugega odstavka 25. člena, obveznosti iz 26. in 27. člena tega zakona.
(5)Izjeme iz prejšnjega odstavka se ne uporabljajo za zbirke osebnih podatkov, ki jih vodijo upravljavci osebnih podatkov iz javnega sektorja, notarji, odvetniki, detektivi, izvršitelji, izvajalci zasebnega varovanja, zasebni zdravstveni delavci, izvajalci zdravstvenih storitev ter za upravljavce osebnih podatkov, ki vodijo zbirke, ki vsebujejo občutljive osebne podatke in je obdelava osebnih podatkov del njihove registrirane dejavnosti." Vlada Republike Slovenije pa je ocenila tudi, da bi bilo potrebno spremeniti tudi tretji odstavek
- člena ZVOP-1:''Podatkov iz prvega odstavka tega člena ni potrebno posredovati tistemu upravljavcu osebnih podatkov, ki nima več kot 50 oseb zaposlenih za nedoločen čas, in sicer: - o tistih zbirkah osebnih podatkov, ki jih o svojih zaposlenih vodi v skladu z zakonom, ki določa zbirke osebnih podatkov na področju dela in - o tistih zbirkah osebnih podatkov, ki jih vodi skladno s knjigovodskimi predpisi ter se nanašajo na izdane račune ter pripadajoče evidence.V tem primeru mora vsaki osebi zagotoviti informacije iz
- člena tega zakona.Vsak pravni subjekt, ki na trgu opravlja pridobitno dejavnost, ima namreč najmanj dve zbirki - zbirko na področju dela in zbirko izdanih računov fizičnim osebam. Vlada Republike Slovenije je ocenila, da sta obe zbirki predvidljivi in samoumevni, zato naj bi ne bila izkazana potreba, da te zbirka upravljavci osebnih podatkov prijavljajo v register. Kdaj bo predlagana novela zakona sprejeta v Državnem zboru in ali bo predlog besedila ostal kakršen je, ali bo podvržen amandmiranju, pa je seveda prepuščeno Državnemu zboru Republike Slovenije. S spoštovanjem,Informacijski pooblaščenecNataša Pirc Musar, univ. dipl. prav.pooblaščenka O NAS Informacijski pooblaščenec Dunajska cesta 22 1000 Ljubljana, Slovenija Zemljevid (vir: najdi.si) Telefon: 01 230 97 30 Poštni in varni e-predal: gp.ip(at)ip-rs.si Odgovorna oseba za informacije za medije: dr. Jelena Virant Burnik. Kontakt za medije: Barbara Repovš, mediji@ip-rs.si ali 01 230 97 30 Prijava kršitev (Navodila in obrazci) URADNE URE PON - PET 9.00 - 12.00 POVEZAVE Informacije javnega značaja Priročniki in smernice Obrazci Politika zasebnosti Informacije o obdelavi osebnih podatkov Izjava o dostopnosti Podpora za majhna podjetja Pravice posameznikov Prijava na prejemanje e-novic Informacijski pooblaščenec | 2026