Zdravnikova zahteva po predložitvi zdravstvenih podatkov sorodnikov pacienta - IPRS

Zdravnikova zahteva po predložitvi zdravstvenih podatkov sorodnikov pacienta + - Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem

2. 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj. Datum: 14.01.2007 Številka: 0712-154/2006/2 Kategorije:Zdravstveni osebni podatki --> Kategorije: Zdravstveni osebni podatki Spoštovani,Prejeli smo vaš dopis, ki ste nam ga posredovali po elektronski pošti in v katerem navajate, da je vaš zdravnik izrazil zahtevo, da mu, kot dokaz dedne obremenjenosti, prinesete izvide sorodnikov, ki so imeli težave zaradi holesterola, če želite še naprej brezplačno prejemati optimalno zdravilo proti holesterolu. Menite, da tovrstna zahteva pomeni nedopusten vdor v zasebno sfero. Z obravnavanim problemom ste se obrnili tudi na direktorja Zdravstvenega doma _____, od katerega ste dobili zgolj pojasnilo, da je sprememba zdravila skladna z zakonodajo. Informacijskega pooblaščenca sprašujete»ali osebni zdravnik od pacienta lahko zahteva predložitev dokazov o dedni obremenjenosti, ki jih mora le-ta pridobiti od svojih sorodnikov?«Ker lahko avtentično razlago posameznih določb zakona daje le Državni zbor Republike Slovenije, neobvezno pa predlagatelj zakona, vam na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, v nadaljevanju na podlagi
3. točke
4. odstavka
5. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 86/04 in 113/05, v nadaljevanju: ZVOP-1) ter
6. in
7. člena Zakona o informacijskem pooblaščencu (uradni list RS, št. 113/05, v nadaljevanju: ZInfP) posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašim vprašanjem. Uvodoma bi se vam želeli opravičiti za zamudo pri posredovanju našega pisnega odgovora na zastavljeno vprašanje, ki je posledica velikega obsega dela urada ter vse večjega pripada zadev s področja varstva osebnih podatkov.V skladu z
8. členom Ustave Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 33/91, 42/97, 60/00, 24/03 in 69/04) je zagotovljeno varstvo osebnih podatkov ter prepovedana uporaba osebnih podatkov v nasprotju z namenom njihovega zbiranja. Ista določba nadalje določa, da zbiranje, obdelovanje, namen uporabe, nadzor in varstvo tajnosti osebnih podatkov določa zakon, vsakdo pa se ima pravico seznaniti z zbranimi osebnimi podatki, ki se nanašajo nanj ter pravico do sodnega varstva ob njihovi zlorabi. Z vidika varstva osebnih podatkov je potrebno upoštevati tudi ustavno načelo varstva pravic zasebnosti in osebnostnih pravic, opredeljeno v
9. členu Ustave RS, ki določa, da je zagotovljena nedotakljivost človekove telesne in duševne celovitosti, njegove zasebnosti ter osebnostnih pravic.Pravne podlage za obdelavo osebnih podatkov v javnem sektorju so natančneje določene v
10. členu ZVOP-
11. Navedeni člen v
12. odstavku med drugim tudi določa, da se osebni podatki v javnem sektorju lahko obdelujejo le, če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon. Z zakonom pa se lahko določi, da se določeni osebni podatki obdelujejo le na podlagi osebne privolitve posameznika. V
13. členu ZVOP-1 je nadalje določeno, da se osebni podatki lahko zbirajo le za določene in zakonite namene, ter se ne smejo nadalje obdelovati tako, da bi bila njihova obdelava v neskladju s temi nameni, če zakon ne določa drugače. ZVOP-1 v
14. točki
15. člena določa, da je osebni podatek katerikoli podatek, ki se nanaša na posameznika, ne glede na obliko, v kateri je izražen. Kot obdelavo osebnih podatkov ZVOP-1 v
16. točki
17. člena opredeljuje kakršnokoli delovanje ali niz delovanj, ki se izvaja v zvezi z osebnimi podatki, ki so avtomatizirano obdelani ali, ki so pri ročni obdelavi zbirke osebnih podatkov namenjeni vključitvi v zbirko osebnih podatkov, zlasti zbiranje, pridobivanje, vpis, urejanje, shranjevanje, prilagajanje ali spreminjanje, priklicanje, vpogled, uporaba, razkritje s prenosom, sporočanje, širjenje ali drugo dajanje na razpolago, razvrstitev ali povezovanje, blokiranje, anonimiziranje, izbris ali uničenje. Kot sredstva obdelave pa ista določba navaja, da je obdelava lahko ročna ali avtomatizirana.Podatek o zdravstvenem stanju posameznika sodi med tako imenovane občutljive osebne podatke v skladu z
18. točko
19. člena ZVOP-1, za obdelavo katerih je zakon v
20. členu navedel še dodatne, strožje pogoje in predpostavke, ki morajo biti v skladu z ZVOP-1 izpolnjene, da je obdelava občutljivih osebnih podatkov zakonsko dopustna. Zbiranje oziroma pridobivanje osebnih podatkov (zdravstvenih podatkov) sorodnikov pacienta, z namenom ugotavljanja dedne obremenjenosti, nedvomno pomeni obdelavo občutljivih osebnih podatkov v smislu ZVOP-1, ki so namenjeni vključitvi v zbirko osebnih podatkov, zato morajo biti za tovrstno obdelavo izpolnjeni zakonsko določeni pogoji. ZVOP-1 v
21. členu daje zdravnikom (kot tudi zdravstvenim delavcem) zakonsko podlago za obdelavo podatkov o zdravstvenem stanju pacientov, ki sodijo v kategorijo občutljivih osebnih podatkov.ZVOP-1 kot splošen predpis na sistemski ravni ureja varstvo osebnih podatkov, vendar dopušča, da se varstvo osebnih podatkov ureja za posamezna pravna področja tudi s področnimi zakoni. Kot podlaga za razvrščanje zdravil na posamezne liste (pozitivno, vmesno…) služi Sklep o kriterijih za razvrščanje zdravil na liste ter sklepi o listah zdravil na podlagi sklepa o kriterijih za razvrščanje zdravil na liste, ki se objavijo v Uradnem listu RS. Sprejeti so na podlagi Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (Uradni list RS, št. 72/2006 – v nadaljevanju: ZZVZZ-UPB3), Pravil obveznega zdravstvenega zavarovanja (Uradni list RS, št. 30/03, 35/03 – popr. 78/03, 84/04, 44//05, 86/06 in 90/06 – popr.) ter Statuta Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (Uradni list RS, št. 87/01).Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (ZZVZZ-UPB3) med drugim določa tudi obseg obveznega zdravstvenega zavarovanja (
22. odst.
23. člena). Ista določba nadalje določa, da je nosilec obveznega zavarovanja Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (v nadaljevanju: ZZZS). ZZVZZ-UPB3 v
24. členu našteva pravice iz obveznega zavarovanja ter med drugim določa, da je z obveznim zavarovanjem zavarovanim osebam v celoti zagotovljeno tudi plačilo zdravil na recept v skladu z razvrstitvijo zdravil, ortopedski in drugi pripomočki v zvezi z zdravljenjem pri osebah in stanjih iz prve do desete alineje
25. točke
26. člena zakona, in najmanj 75% vrednosti za zdravila s pozitivne liste za vse druge primere ter največ do 50% vrednosti za zdravila z vmesne liste. Odstotke določi ZZZS v soglasju z Vlado Republike Slovenije. Odstotki za posamezne vrste storitev ali pri posameznih boleznih v okviru teh točk so lahko različni.
27. člen ZZVZZ-UPB3 nadalje določa, da natančnejši obseg storitev iz prvega odstavka
28. člena tega zakona, standarde in normative določi ZZZS s svojimi splošnimi akti v soglasju z ministrom, pristojnim za zdravstvo.Navedena določba
29. člena ZZVZZ-UPB3 daje ZZZS neposredno zakonsko podlago za sprejem splošnih podzakonskih aktov, s katerimi ZZZS določi natančnejši obseg storitev, ki se krijejo iz obveznega zdravstvenega zavarovanja, soglasje k tem aktom pa daje minister, pristojen za zdravstvo.
30. člen ZZVZZ-UPB3 podrobneje opredeljuje dejavnost ZZZS in določa, da dejavnost Zavoda upravlja skupščina, ki opravlja naslednje naloge: – sprejema statut Zavoda, – sprejema splošne akte za uresničevanje zdravstvenega zavarovanja, – določa finančni načrt in sprejema zaključni račun Zavoda, – opravlja druge naloge, ki jih določata ta zakon in statut Zavoda. Vlada Republike Slovenije daje soglasje k statutu, finančnemu načrtu in zaključnemu računu zavoda. V
31. členu ZZVZZ-UPB3 pa je še določeno, da ZZZS nadzoruje uresničevanje pogodb ter način in postopke uresničevanja zdravstvenega zavarovanja v skladu s statutom Zavoda.Na podlagi izrecnega zakonskega pooblastila je ZZZS sprejel tudi Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja ((Ur.l. RS, št. 3/1998, 90/1998 (6/1999 - popr.), 61/2000 (64/2000, 91/2000 - popr.), 59/2002, 18/2003, v nadaljevanju: POZZ), ki v
32. členu med drugim določajo, da obvezno zavarovanje obsega tudi pravice zavarovanih oseb do zdravil, ki so predpisana na recept, v skladu z razvrstitvijo v liste, ki jo določi zavod. V skladu s
33. členom POZZ so zavarovani osebi, v skladu s temi pravili, zagotovljena zdravila, predpisana na recept. Ta pravica pa se nanaša na zdravila, ki imajo dovoljenje za promet v RS in so razvrščena na pozitivno ali vmesno listo zdravil zavoda in jih je predpisal osebni zdravnik zavarovane osebe ali po njem pooblaščeni zdravnik. V skladu s
34. odstavkom
35. člena POZZ, ZZZS določa kriterije za razvrščanje zdravil na liste ter postopke razvrščanja in določanja najvišjih priznanih vrednosti s svojimi akti. Razvrstitev zdravil na liste na podlagi sprejetih kriterijev sprejme upravni odbor zavoda v soglasju z ministrom, pristojnim za zdravje. Na podlagi citiranega pravnega pooblastila je bil sprejet sklep o kriterijih za razvrščanje zdravil na liste in sklep o listi zdravil na podlagi sklepa o kriterijih za razvrščanje zdravil na liste.
36. točka
37. odstavka
38. člena POZZ daje osebnim zdravnikom pooblastilo za predpisovanje zdravil na recept.
39. odstavek
40. člena POZZ določa, da lahko, za zdravila iz petega in šestega odstavka tega člena, zavod uvede potrjevanje receptov na pristojni službi zavoda, kar označi ob razvrstitvi zdravil na liste. Glede na navedeno, Informacijski pooblaščenec ugotavlja, da daje pozitivnopravna zakonodaja ZZZS pravno podlago za določanje režima predpisovanja zdravil, katerih stroški nabave se krijejo iz naslova obveznega zdravstvenega zavarovanja. Zaradi višine cene nekaterih zdravil, ki imajo glede na že poznana zdravila le omejene terapevtske prednosti in bistveno višjo ceno, je ZZZS uvedel strokovne omejitve predpisovanja (za kar, kot smo že predhodno navedli, ima zavod pooblastila v veljavni zakonodaji). Navedeno pomeni, da je zdravila s predznakom »omejitve predpisovanja« mogoče predpisati v breme obveznega zavarovanja le v določenih primerih. Vsi zdravniki, ki predpisujejo zdravila z omejevanjem predpisovanja, so dolžni te omejitve upoštevati. Če pacient želi zdravilo kljub omejitvi, mu ga bo zdravnik predpisal na »beli« recept, kar pomeni, da mora stroške v zvezi s tem zdravilo kriti pacient sam.Glede na vsebino vašega dopisa je mogoče sklepati, da prejemate zdravilo, ki se uvršča v skupino statinov (zdravila za zdravljenje kardiovaskularnih bolezni ob zvišani vrednosti skupnega holesterola). Z veliko večino statinov pa je ZZZS predpisal omejitve glede njihovega predpisovanja v primerih, da želi zavarovanec uveljavljati kritje stroškov za nakup tovrstnega zdravila iz obveznega zdravstvenega zavarovanja. Omejitve, kot smo že predhodno navedli, se določijo v sladu s »politiko ZZZS«, po kateri se oblikujejo liste zdravil ter režim njihovega predpisovanja ter kritja stroškov izdanih zdravil iz obveznega zdravstvenega zavarovanja. V skladu s sprejetimi omejitvami se tako statini, kot so npr. Artoris, Artein, Crestor, Holetar, Lescol, Vasilip, Sortis, Tulip, Atoris, Zorstat idr. predpisujejo tako za sekundarno kakor tudi primarno preventivo, vendar ob ugotovljenih določenih zvišanih vrednostih skupnega holesterola oziroma zvišane celotne koronarne ogroženosti, oziroma v primeru, da imajo osebe, ki želijo prejemati tovrstna zdravila, družinsko holesterolemijo (kar pomeni, da mora biti izkazana dedna obremenjenost). V nasprotnem primeru bo zdravnik predpisal zdravilo, ki je na »trenutno« veljavni pozitivni listi zdravil in za katero ZZZS ni sprejel omejitev glede njihovega predpisovanja. Z zahtevo osebnega zdravnika, da pacient, ki želi prejemati zdravilo, ki se na stroške obveznega zdravstvenega zavarovanja predpisuje z omejitvami, predloži dokazila o dedni obremenjenosti, se po mnenju Informacijskega pooblaščenca ne poseže v interes posameznika, ki je v tem, da nadaljuje s »preventivnim« zdravljenjem, saj mora biti dedna obremenjenost izkazana le v primeru, ko zaradi nižje vrednosti skupnega holesterola oziroma celotne koronarne ogroženosti pri pacientu ni mogoče ugotoviti višje stopnje ogroženosti za bolezni srca in ožilja, ki bi upravičevala predpisovanje določenega zdravila (z omejitvami predpisovanja) za sekundarno oziroma primarno preventivo. Glede na dejstvo, da se namesto zdravila, ki se lahko na stroške obveznega zdravstvenega zavarovanja predpisuje z omejitvami, predpiše drugo ustrezno zdravilo, ki je na pozitivni listi in brez omejitev predpisovanja, je potrebno ugotoviti, da je pacientom omogočen dostop do zdravil – statinov, ki se predpisujejo na »zeleni« recept in tako do nadaljevanja zdravljenja, ki se krije iz naslova obveznega zdravstvenega zavarovanja. Ob tem pa ne gre spregledati tudi dejstva, da je pacientom omogočen tudi dostop do zdravil, ki se predpisujejo z omejitvami, vendar v primeru, da ne izpolnjujejo določenih pogojev, ki jih ZZZS sprejema v skladu s pravili obveznega zdravstvenega zavarovanja (na podlagi katerih sprejema tako sklepe o kriterijih za razvrščanje zdravil na liste kot tudi sklepe o listi zdravil) jim lahko zdravnik predpiše zdravila le na t.i. »beli« recept in morajo stroške nabave želenega zdravila poravnati sami.Glede postopka ugotavljanja dedne obremenjenosti pa je potrebno ugotoviti, da zakonodaja izrecno sicer ne predpisuje načina in metod za ugotavljanje obstoja dedne obremenjenosti pri posameznem pacientu ter okoliščin, na podlagi katerih zdravniki presojajo obstoj dedne obremenjenosti, temveč daje le podlago za to, da se ta okoliščina ugotavlja v zvezi z predpisovanjem zdravil, za katere obstajajo omejitve glede predpisovanja. Veljavna zakonodaja tudi ne daje zdravnikom neposredne zakonske podlage, da sami pridobivajo občutljive (zdravstvene) podatke od tretjih oseb za potrebe predpisovanja zdravil z omejitvami predpisovanja, saj v tovrstnih primerih ne gre za nujno zdravljenje. Običajno osebni zdravnik pridobi podatke o družinski zdravstveni anemnezi že med samim obravnavanjem pacienta na podlagi njegovih izjav, ali pa mu je družinska anemneza poznana iz obravnavanja več družinskih članov, ki jih zdravi kot osebni izbrani zdravnik. Kolikor pa osebnemu zdravniku tovrstni podatki o družinski zdravstveni anemnezi niso bili posredovani že med samim zdravljenjem pacienta oziroma njegovih ožjih družinskih članov in v primeru, da zdravnik dvomi v izjavo pacienta glede dedne obremenjenosti, pa Informacijski pooblaščenec, glede na vsa predhodna izvajanja, ne vidi ovir za to, da osebni zdravnik od pacienta, ki želi določeno zdravilo z omejitvami predpisovanja dobivati na »zeleni« recept le za preventivno zdravljenje, od njega zahteva predložitev dokaza o tem, da obstaja družinska dedna obremenjenost, ki v skladu s POZZ utemeljuje predpisovanje tovrstnega zdravila na stroške obveznega zdravstvenega zavarovanja. V tem primeru se ožji družinski člani sami odločijo, ali bodo tovrstne podatke o svojem zdravstvenem stanju posredovali za potrebe ugotavljanja dedne obremenjenosti pri svojem bližnjem krvnem sorodniku. Niso pa teh podatkov v nobenem primeru dolžni posredovati, zato pacient za njihovo pridobitev potrebuje soglasje ožjega družinskega člana. Ob tem je potrebno še enkrat poudariti, da gre za primere, ko pacientovo zdravljenje ni nujno in njegovo zdravje ni ogroženo ter se zdravljenje na preventivni ravni lahko zagotavlja tudi z drugimi zdravili, ki imajo podobne učinke zdravljenja in so uvrščena na pozitivno listo brez omejitev predpisovanja. Ker pa se zavedamo težav, s katerimi se lahko posamezni pacienti, ki želijo prejemati točno določeno zdravilo, ki se predpisuje z omejitvami, srečujejo pri dokazovanju dedne obremenjenosti, bomo ZZZS opozorili na tovrstne probleme in predlagali, naj v svojih aktih določneje opredelijo načine ugotavljanja in izkazovanja dedne obremenjenosti ter z njimi seznanijo zdravstvene delavce. Lep pozdrav,Informacijski pooblaščenec: Nataša Pirc, univ.dipl. prav., pooblaščenka O NAS Informacijski pooblaščenec Dunajska cesta 22 1000 Ljubljana, Slovenija Zemljevid (vir: najdi.si) Telefon: 01 230 97 30 Poštni in varni e-predal: gp.ip(at)ip-rs.si Odgovorna oseba za informacije za medije: dr. Jelena Virant Burnik. Kontakt za medije: Barbara Repovš, mediji@ip-rs.si ali 01 230 97 30 Prijava kršitev (Navodila in obrazci) URADNE URE PON - PET 9.00 - 12.00 POVEZAVE Informacije javnega značaja Priročniki in smernice Obrazci Politika zasebnosti Informacije o obdelavi osebnih podatkov Izjava o dostopnosti Podpora za majhna podjetja Pravice posameznikov Prijava na prejemanje e-novic Informacijski pooblaščenec | 2026