Zdravstvena dokumentacija ob zamenjavi zdravnika + - Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem
- 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj. Datum: 29.08.2007 Številka: 0712-775/2007/2 Kategorije:Zdravstveni osebni podatki --> Kategorije: Zdravstveni osebni podatki Spoštovani, Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju Pooblaščenec) je dne
- 2007 prejel vaše e-sporočilo, v katerem nas sprašujete: - ali je zdravnik dolžan izročiti kartoteko pacientu, če ta zamenja zdravnika? - ali v zgornjem primeru zdravnik lahko dokumentacijo fotokopira za svoj arhiv? - ali v zgornjem primeru zdravnik lahko za fotokopiranje dokumentacije (za svoje potrebe) od pacientov zahteva plačilo? Pojasnjujete namreč, da bo vaša zdravnica »vrnila« koncesijo in »odpustila« vse paciente, ki niso pripravljeni plačevati uslug. Kartoteko pa je pripravljena izročiti samo tako, da jo fotokopira za svojo evidenco in pri tem zahteva še plačilo 2 EUR za fotokopije. Ker lahko avtentično razlago posameznih določb relevantnih predpisov daje le Državni zbor, neobvezno pa predlagatelj zakona, vam na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, v nadaljevanju na podlagi
- točke prvega odstavka
- člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 86/04, 113/05, 51/07-ZUstS in 67/07; v nadaljevanju ZVOP-1) ter
- člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS št. 113/05 in 51/07-ZUstS) posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašim vprašanjem. 1 Splošno o podlagah za obdelavo osebnih podatkov ZVOP-1 v prvem odstavku
- člena določa, da se osebni podatki (npr. podatki o zdravstvenem stanju, ki jih vsebuje zdravstvena dokumentacija kot zbirka) v javnem sektorju (kamor spadajo tudi zdravniki koncesionarji) lahko obdelujejo (npr. razkrivanje, posredovanje, razmnoževanje), če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon (ta ali katerikoli drug zakon). Z zakonom se lahko določi, da se določeni osebni podatki obdelujejo le na podlagi osebne privolitve posameznika. Ker večji del podatkov, ki se nahajajo v zdravstveni dokumentaciji, spada med t.i. občutljive osebne podatke, se kot splošna podlaga za obdelavo tovrstnih podatkov uporablja tudi
- člen ZVOP-1, ki podobno kot
- člen dopušča obdelavo, med drugim tudi v primeru, če je posameznik za to podal izrecno osebno privolitev, ki je praviloma pisna, v javnem sektorju pa tudi določena z zakonom (
- točka) ali če tako določa drug zakon zaradi izvrševanja javnega interesa (
- točka). V smislu omenjene določbe je potrebno pojasniti, da posamezne vidike obdelave osebnih podatkov oziroma posamezne vidike upravljanja z zdravstveno dokumentacijo določajo med drugim tudi Zakon o zbirkah podatkov s področja zdravstvenega varstva (Uradni list RS, št. 65/00; ZZPPZ), Zakon o zdravstveni dejavnosti (Uradni list RS, št. 23/05; ZZDej) in Zakon o zdravniški službi (Uradni list RS, št. 72/06; ZZdrS). 2 Ravnanje z zdravstveno dokumentacijo ob zamenjavi zdravnika 2.1 Izrecna podlaga v zakonu ZZDej v prvem odstavku
- člena določa, da so zdravstveni zavodi in zasebni zdravstveni delavci dolžni voditi zdravstveno dokumentacijo in druge evidence v skladu s posebnim zakonom (t.j. ZZPPZ – op. Pooblaščenca). Podobno določa tudi
- člen ZZdrS. ZZPPZ nima posebnih določb glede posredovanja zdravstvene dokumentacije drugim izvajalcem zdravstvenih storitev, pač pa ustrezno pravilo najdemo v šestem odstavku
- člena ZZDej, ki izrecno določa, da »je v primeru premestitve ali preselitve bolnika ali če bolnik izbere drugega zdravnika, potrebno vso pomembno zdravstveno dokumentacijo o bolniku predati zdravniku, ki nadaljuje zdravljenje«. Identično določbo vsebuje tudi
- člen ZZdrS. Ob relativno abstraktni pa vendar pomensko jasnih določbah
- člena ZZDej in
- člena ZZdrS je potrebno ugotoviti, da: - se dikcija »bolnik izbere drugega zdravnika« nedvomno nanaša na t.i. pravico, do izbire (zamenjave) osebnega zdravnika, v skladu z Zakonom o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju in Pravili obveznega zdravstvenega zavarovanja (sem vključujemo npr. tudi pravico do izbire osebnega ginekologa); - dikcija »…je…potrebno vso pomembno zdravstveno dokumentacijo o bolniku predati…« dovolj jasno nakazuje, da dokumentacije ne preda pacient sam, pač pa to stori trenutni upravljavec zbirke (npr. zdravnik zasebnik ali javni zdravstveni zavod). Da je temu res tako, izhaja tudi iz dejstva, da so adresati obeh zakonov zdravniki ter izvajalci zdravstvenih storitev, in ne pacienti. Poleg tega je potrebno ugotoviti, da je določba zapovedne narave, kar pomeni, da je upravljavec dolžan predati dokumentacijo in tega ne sme z ničemer pogojevati; - »pomembna« zdravstvena dokumentacija pomeni sicer vsebinsko omejitev glede vrste oziroma obsega posredovane dokumentacije, ne dopušča pa samovoljnega odločanja o izročitvi celotne zdravstvene dokumentacije s strani prvotnega upravljavca zbirke. Pri presoji se je potrebno opreti tudi na načelo sorazmernosti iz
- člena ZVOP-1, ki zahteva, da morajo biti osebni podatki, ki se obdelujejo, ustrezni in po obsegu primerni glede na namene, za katere se zbirajo in nadalje obdelujejo. Namen obdelave zdravstvenih podatkov pa je zagotavljanje zdravstvenega varstva, kot celote storitev za krepitev zdravja, preprečevanje bolezni, zgodnje odkrivanje, pravočasno zdravljenje, nego in rehabilitacijo zbolelih in poškodovanih. Pomembna zdravstvena dokumentacija (oziroma pomembni podatki iz zdravstvene dokumentacije) je torej tista, ki izvajalcu zdravstvenih storitev oziroma zdravstvenemu delavcu in zdravstvenemu sodelavcu omogoča učinkovito zagotavljanje zdravstvene oskrbe v najširšem pomenu besede; - ima določba v mislih originalno zdravstveno dokumentacijo in ne morebiti fotokopij ali drugih reprodukcij dokumentov; - z vidika ZVOP-1 in drugih predpisov s področja varstva osebnih podatkov, zaračunavanje stroškov fotokopiranja zdravstvene dokumentacije za potrebe nadaljnje hrambe s strani izvajalca, ni dopustno. 2.2 Dodatni argumenti Poleg obravnavane določbe k predaji zbirke osebnih podatkov in prenehanju nadaljnje obdelave izvajalca zdravstvenih storitev, zavezuje že omenjeno načelo sorazmernosti iz
- člena ZVOP-1, ki zahteva, da morajo biti osebni podatki, ki se obdelujejo, ustrezni in po obsegu primerni glede na namene, za katere se zbirajo in nadalje obdelujejo. Po trajnem prenehanju zagotavljanja zdravstvenih storitev za določenega pacienta, odpade namen nadaljnje obdelave osebnih podatkov. Ne gre pozabiti še na določbo
- člena ZVOP-1, ki v prvem odstavku določa, da se osebni podatki lahko shranjujejo le toliko časa, dokler je to potrebno za dosego namena (!), zaradi katerega so se zbirali ali nadalje obdelovali. Iz določbe drugega odstavka istega člena pa izhaja, da se po izpolnitvi namena zbiranja podatki zbrišejo, uničijo, blokirajo ali anonimizirajo, če kakšen zakon (to sta v konkretnem primeru ZZdrS in ZZDej) ne določa drugače. 3 Zadržanje fotokopij zdravstvene dokumentacije s strani zdravnika Glede vprašanja ali lahko prvotni upravljavec zbirke obdrži fotokopijo zdravstvene dokumentacije, je po našem mnenju potrebno zagovarjati stališče, da takšna praksa ni dopustna, ker z zamenjavo osebnega zdravnika odpade podlaga za upravljanje z zdravstveno dokumentacijo pri prvotnem upravljavcu osebnih podatkov, in ker noben predpis tega izrecno ne dopušča. Glede na obravnavani določbi ZZDej in ZZdrS pa je očitno dopustno, da prvotni upravljavec nadaljuje z upravljanjem »nepomembnega« t.j. morebiti izločenega dela zdravstvene dokumentacije, za katerega ima posebej izkazan namen oziroma pravno podlago (in tudi tu seveda veljajo roki hrambe, ki jih določa veljavna zakonodaja). Zanimivo je, da je Pravilnik o preventivnih zdravstvenih pregledih delavcev (Uradni list RS, št. 87/06) v tretjem odstavku
- člena določil, da je v primeru, ko delodajalec izbere novega pooblaščenega zdravnika za izvajanje preventivnih zdravstvenih pregledov, dotedanji pooblaščeni zdravnik dolžan temu na zahtevo delodajalca v 30 dneh predati vso medicinsko dokumentacijo o opravljenih preventivnih zdravstvenih pregledih. Dotedanji pooblaščeni zdravnik lahko obdrži fotokopije zdravstvene dokumentacije, stroške za kopiranje pa nosi delodajalec, ki je zahteval spremembo pooblaščenega zdravnika. Pravilnik po mnenju Pooblaščenca ne predstavlja ustrezne podlage za obdelavo osebnih podatkov, saj gre za podzakonski predpis (določanje obdelave osebnih podatkov, namena obdelave in vrste osebnih podatkov, ki se obdelujejo, je namreč zakonska materija). Kljub navedenemu stališču velja, da pravilniku v času njegove veljavnosti, ni mogoče odrekati pravne moči. Potrebno je ponoviti, da se obravnavana možnost zadržanja fotokopij nanaša samo na izvajalce preventivnih zdravstvenih pregledov in na dokumentacijo, ki je nastala v zvezi s tem, za kar pa v vašem primeru najverjetneje ne gre. Če nam sporočite ime zdravnice, bo Informacijski pooblaščenec lahko ukrepal v skladu s svojimi pooblastili v postopku inšpekcijskega nadzora. Lepo vas pozdravljamo, Informacijski pooblaščenec: Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav., pooblaščenka O NAS Informacijski pooblaščenec Dunajska cesta 22 1000 Ljubljana, Slovenija Zemljevid (vir: najdi.si) Telefon: 01 230 97 30 Poštni in varni e-predal: gp.ip(at)ip-rs.si Odgovorna oseba za informacije za medije: dr. Jelena Virant Burnik. Kontakt za medije: Barbara Repovš, mediji@ip-rs.si ali 01 230 97 30 Prijava kršitev (Navodila in obrazci) URADNE URE PON - PET 9.00 - 12.00 POVEZAVE Informacije javnega značaja Priročniki in smernice Obrazci Politika zasebnosti Informacije o obdelavi osebnih podatkov Izjava o dostopnosti Podpora za majhna podjetja Pravice posameznikov Prijava na prejemanje e-novic Informacijski pooblaščenec | 2026