Zdravstvena dokumentacija v psihiatriji + - Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem
- 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj. Datum: 21.05.2007 Številka: 0712-458/2007/2 Kategorije:Zdravstveni osebni podatki --> Kategorije: Zdravstveni osebni podatki Spoštovani,Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju Pooblaščenec) je dne
- 2007 prejel vaše e-sporočilo, v katerem nas sprašujete:
- ali bi morali kot psihiater svojim bolnikom dajati v podpis soglasja, da bi lahko vodili njihove kartoteke, ali so to že podpisali v okviru kake pogodbe o obveznem ali dopolnilnem zdravstvenem zavarovanju?
- ali smete pošiljati izvide o pregledih osebnim zdravnikom ne da bi o tem vsakič povprašali svoje bolnike?
- ali ste dolžni domnevno ogroženo osebo (potencialno žrtev) ali policijo obvestiti o tem, da nek bolnik vztrajno ponavlja, da bo določeni osebi nekaj storil, jo ubil, z njo poračunal …in na tak način morda preprečiti najhujše? Po drugi strani pa menite, da vas zavezuje poklicna molčečnost.Ker lahko avtentično razlago posameznih določb relevantnih predpisov daje le Državni zbor, neobvezno pa predlagatelj zakona, vam na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, v nadaljevanju na podlagi
- točke prvega odstavka
- člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 86/04 in 113/05 - ZInfP; v nadaljevanju ZVOP-1) ter
- člena Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05) posredujemo neobvezno mnenje v zvezi z vašimi vprašanji.Ad 1: Glede na določbo prvega odstavka
- člena ZVOP-1, se osebni podatki v javnem sektorju (kamor spadajo tudi izvajalci zdravstvenih storitev v mreži javne zdravstvene službe) lahko obdelujejo, če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon. Z zakonom se lahko določi, da se določeni osebni podatki obdelujejo le na podlagi osebne privolitve posameznika. Podobno določa tudi
- člen ZVOP-1, ki govori o obdelavi občutljivih osebnih podatkov (npr. podatki o zdravstvenem stanju). V smislu omenjenih določb je potrebno pojasniti, da posamezne vidike obdelave osebnih podatkov oziroma posamezne vidike upravljanja z zdravstveno dokumentacijo določajo med drugim tudi Zakon o zbirkah podatkov s področja zdravstvenega varstva (Uradni list RS, št. 65/00; ZZPPZ), Zakon o zdravstveni dejavnosti (Uradni list RS, št. 23/05; ZZDej) in Zakon o zdravniški službi (Uradni list RS, št. 72/06; ZZdrS). Našteti zakoni, predvsem ZZPPZ, so v odnosu do ZVOP-1 (v smislu prvega odstavka
- člena) specialni zakoni, zato se po načelu lex specialis derogat legi generali za vprašanja obdelave osebnih podatkov in vrste osebnih podatkov, ki jih lahko obdelujejo izvajalci zdravstvenih storitev, uporabljajo določbe omenjenih zakonov. ZZDej v prvem odstavku
- člena določa, da so zdravstveni zavodi in zasebni zdravstveni delavci dolžni voditi zdravstveno dokumentacijo in druge evidence v skladu s posebnim zakonom (t.j. ZZPPZ – op. Pooblaščenca). Podobno določa tudi
- člen ZZdrS. ZZPPZ v
- členu določa, da so vrste in vsebina posameznih zbirk podatkov s področja zdravstvenega varstva, njihov namen, obdobna poročila, kdo mora posredovati podatke in kdaj, upravljavec zbirke, način dajanja podatkov in čas hranjenja podatkov, opredeljeni v prilogi zakona. Priloga zakona za vse izvajalce zdravstvenih storitev predvideva vodenje t.i. osnovne zdravstvene dokumentacije (zdravstveni karton) in med drugim določa tudi njeno vsebino. Sklepno: Na podlagi zgornjih navedb lahko zaključimo, da je za vodenje osnovne zdravstvene dokumentacije, torej tudi za izvajalce, ki opravljajo psihiatrične zdravstvene storitve, podana izrecna zakonska podlaga. Zaradi tega kakršnakoli privolitev pacientov ni potrebna. Seveda pa je privolitev pacientov potrebna za tisto obdelavo osebnih podatkov, ki presega zakonske okvirje (npr. za posredovanje dokumentacije tretjim osebam, ki do tega niso izrecno upravičene po zakonu). Ad 2: Glede vprašanja v drugi točki povzemamo mnenje Pooblaščenca št. 0712-304/2007/2 z dne
- 2007, kjer se je vprašanje glasilo:Ali lahko izvajalec zdravstvenih storitev ob predpostavki, da gre za upravičenega uporabnika osebnih podatkov in da je podana ustrezna pravna podlaga, takemu uporabniku sam in neposredno posreduje osebne podatke oziroma dokumente ob njihovem nastanku, brez da bi uporabnik za to vsakokrat posebej zaprosil z utemeljevanjem pravnega interesa. Dva primera:
- Osebni oziroma napotni zdravnik, ki pacienta napoti na specialistično obravnavo, povratne informacije o opravljenem pregledu in izidu ne dobi, ker mu pacient izvidov, ki jih dobi pri specialistu ne izroči. V vašem primeru bi želeli napotnemu zdravniku posredovati izvide zdravstvene obravnave, izvedene v skladu z napotnico, ki jih sicer dobi tudi pacient;
- Osebni zdravnik tudi nima informacije o smrti njegovih pacientov, ki so nastopile npr. pri vas v bolnišnici. V takih primerih bi mu želeli posredovati mrliški list.Pooblaščenec je v obravnavanem mnenju pojasnil, da:• Glede na to, da v Zakonu o zbirkah podatkov s področja zdravstvenega varstva (ZZPPZ) in drugi področni zakonodaji (ZZDej, ZZdrS, ZZVZZ) ni moč najti izrecne podlage, ki bi dopuščala tovrstno izmenjavo osebnih podatkov oziroma dokumentov, in tudi ni moč najti splošne določbe na podlagi katere bi lahko sklepali na dopustnost tovrstne prakse: - avtomatično pošiljanje navedenih dokumentov pomeni nedopustno obdelavo osebnih podatkov; - tudi na podlagi pisne zahteve osebnega zdravnika, ta ne bi bil upravičen do obravnavanih podatkov oziroma dokumentov, saj upravičenosti do podatkov ne bi mogel izkazati. • Prav tako niso podane predpostavke, ki bi dopuščale sklicevanje na katero od posebnih podlag za obdelavo osebnih podatkov, kot jih predvidevata tretji in četrti odstavek
- člena ZVOP-
- • Tudi s praktičnega vidika, ni videti posebnih in za proces zdravljenja pomembnih razlogov (razen morda edukativnih), da bi se osebne zdravnike tekoče in avtomatično obveščalo o rezultatih obravnave pacientov na sekundarni ravni. V primeru, da pacient nadaljuje zdravljenje pri osebnem zdravniku pa bo ta že po naravi stvari s strani pacienta obveščen o rezultatih in napotkih specialistov. • Izvajalci zdravstvenih storitev na primarni ravni po zakonu niso upravljavci zbirk osebnih podatkov, ki se nanašajo na smrt posameznikov – pacientov; tovrstne zbirke lahko vodijo zgolj IVZ, ZZV, zakoniti upravljavci matičnega registra in centralnega registra prebivalstva ter izvajalec zdravstvenih storitev, pri katerem je nastopila smrt pacienta in je izdal mrliški list. • Glede na to, da ZZDej in ZZdrS (kot specialna predpisa v smislu prvega odstavka
- in
- člena ZVOP-1) predvidevata možnost razrešitve varovanja poklicne skrivnosti tudi po volji pacienta na katerega se podatki nanašajo, bi bilo posredovanje obravnavanih podatkov dopustno zgolj na podlagi izrecne osebne privolitve pacienta. • Poleg tega imajo izvajalci zdravstvenih storitev (tudi tisti na primarni ravni) skladno z določbami
- člena ZZPPZ možnost, da od centralnega registra prebivalstva pridobijo med drugim tudi podatke o umrlih pacientih. Sklepno: V vašem primeru se do problematike ne moremo bolj določno opredeliti, ker v sporočilu niste navedli zakaj sploh obstaja potreba po pošiljanju izvidov osebnim zdravnikom in niste pojasnili drugih okoliščin primera (morebitne pravne podlage za pošiljanje izvidov, kakšna je uveljavljena praksa pri vas in pri drugih izvajalcih zdravstvenih storitev, na kateri ravni opravljate svojo dejavnost in podobno). Zato ob omejenem poznavanju vseh okoliščin primera menimo, da je pošiljanje izvidov dopustno zgolj na podlagi osebne privolitve pacientov. Ad 3: Izjave pacientov v smislu napovedi, da bodo »določeni osebi nekaj storili, jo ubili, z njo poračunali …«, ki niso izrečene neposredno potencialni žrtvi, ne predstavljajo kaznivega dejanja niti ne pomenijo pripravljalnega kaznivega dejanja po določbah Kazenskega zakonika (Uradni list RS, št. 95/04 - UPB). Poleg tega tudi izhajajoč iz
- člena Zakona o kazenskem postopku (Uradni list RS, št. 32/07 - UPB), ki določa, da »so vsi državni organi in organizacije z javnimi pooblastili dolžni naznaniti kazniva dejanja, za katera se storilec preganja po uradni dolžnosti, če so o njih obveščeni, ali če kako drugače zvedo zanje«, omenjenih izjav niste dolžni naznaniti. Ne le zato, ker niste nosilec javnih pooblastil, pač pa tudi zato, ker gre zgolj za morebitno (negotovo) storitev kaznivega dejanja. V konkretnem primeru bi utemeljitev posredovanja podatkov na podlagi tretjega odstavka
- člena ZVOP-1, pomenila izkrivljanje namena (in razlogov za obstoj) te določbe in je zato po mnenju Pooblaščenca nedopustna. Omenjena določba namreč določa, da se občutljivi osebni podatki, med drugim, lahko obdelujejo v primeru, če je obdelava nujno potrebna za varovanje življenja ali telesa posameznika, na katerega se osebni podatki nanašajo, ali druge osebe, kadar posameznik, na katerega se osebni podatki nanašajo, fizično ali poslovno ni sposoben dati svoje privolitve iz
- točke tega člena.Sklepno: Menimo, da vas ob odsotnosti izrecne zakonske podlage, ki bi dopuščala sporočanje obravnavanih podatkov potencialni žrtvi ali pristojnim institucijam, v takih primerih zavezuje dolžnost varovanja poklicne skrivnosti, ki jo določata Zakon o zdravstveni dejavnosti in Zakon o zdravniški službi. Dopuščamo pa možnost, da je v izjemnih in posebej utemeljenih primerih posredovanje podatkov dopustno, če gre za resno grožnjo (za oceno stopnje resnosti ste pravzaprav najbolj kompetentni prav vi), zaradi katere potencialni žrtvi z veliko verjetnostjo ali celo gotovostjo grozi neposreden napad na življenje, kot najvišjo dobrino. Lepo vas pozdravljamo,Informacijski pooblaščenec:Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav.,pooblaščenka O NAS Informacijski pooblaščenec Dunajska cesta 22 1000 Ljubljana, Slovenija Zemljevid (vir: najdi.si) Telefon: 01 230 97 30 Poštni in varni e-predal: gp.ip(at)ip-rs.si Odgovorna oseba za informacije za medije: dr. Jelena Virant Burnik. Kontakt za medije: Barbara Repovš, mediji@ip-rs.si ali 01 230 97 30 Prijava kršitev (Navodila in obrazci) URADNE URE PON - PET 9.00 - 12.00 POVEZAVE Informacije javnega značaja Priročniki in smernice Obrazci Politika zasebnosti Informacije o obdelavi osebnih podatkov Izjava o dostopnosti Podpora za majhna podjetja Pravice posameznikov Prijava na prejemanje e-novic Informacijski pooblaščenec | 2026