Na podlagi tretjega odstavka 3. člena zakona o delavcih v državnih organih (Uradni list RS, št. 15/90. 5/91, 18/91, 22/91, 2/91) in drugega odstavka 271. člena zakona o sistemu državne uprave in o Izvršnem svetu Skupščine SR Slovenije ter o republiških upravnih organih (Uradni list SRS, št. 24/79, 12/82, 39/85, 37/87, 18/88) izdaja Izvršni svet Skupščine Republike Slovenije UREDBO o skupnih temeljih za notranjo organizacijo in sistemizacijo delovnih mest v upravnih organih I. SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen Ta uredba določa skupne temelje za notranjo organizacijo in sistemizacijo delovnih mest v upravnih organih. 2. člen Upravni organi morajo določiti svojo notranjo organizacijo in sistemizacijo delovnih mest tako, da zagotovijo: – učinkovito izvrševanje nalog na svojem delovnem področju, – zakonito, pravočasno in učinkovito uresničevanje pravic, interesov in obveznosti državljanov in drugih strank v postopku, – smotrno organizacijo in vodenje dela ter koordinacijo in nadzorstvo nad opravljanjem nalog, – polno zaposlenost delavcev in njihovo prerazporejanje glede na potrebe dela, – sodelovanje z drugimi organi, organizacijami in skupnostmi. 3. člen Pravilnik, s katerim se določi notranja organizacija in sistemizacija v upravnem organu izda predstojnik s soglasjem izvršnega sveta. K pravilniku organa v sestavi daje predhodno soglasje predstojnik upravnega organa, v čigar sestavi je ta organ. Predstojnik, ki vodi upravni organ in predstojnik, ki vodi upravni organ v njegovi sestavi, lahko izdata skupen pravilnik. II. NOTRANJA ORGANIZACIJA 4. člen Notranje organizacijske enote se oblikujejo, kadar je zaradi obsega ali načina dela potrebno trajno voditi, usklajevati in usmerjati med seboj povezano delo več delavcev. 5. člen Notranje organizacijske enote so: referat, odsek, oddelek, služba, v republiških upravnih organih pa tudi sektor in izpostava oziroma območna enota. 6. člen Oddelek, odsek in referat se organizirajo za opravljanje nalog pri neposrednem izvrševanju zakonov in drugih predpisov ter splošnih aktov. Referat se lahko organizira, kadar je pri opravljanju istovrstnih nalog potrebno stalno usklajevanje dela najmanj treh delavcev. Odsek se lahko organizira, kadar je potrebno stalno usmerjanje in usklajevanje sorodnih oziroma med seboj neposredno povezanih nalog, za katere je predvidenih najmanj osem delavcev. Oddelek se lahko organizira, kadar je potrebno stalno usklajevanje med seboj povezanih nalog, ki se opravljajo v referatih oziroma odsekih, ali kadar je zaradi narave in načina dela potrebno združevati naloge, za katerih opravljanje je predvideno najmanj deset delavcev. Služba se organizira za opravljanje spremljajočih ter organizacijskih nalog, ki imajo pomen za več notranjih organizacijskih enot v upravnem organu. Kot notranja organizacijska enota za opravljanje nalog na enem ali več med seboj povezanih področjih iz delovnega področja republiškega upravnega organa, določenega z zakonom, se organizira sektor. V sektorju se lahko organizirajo notranje organizacijske enote iz prejšnjih odstavkov tega člena. 7. člen Izpostava oziroma območna enota se kot notranja organizacijska enota praviloma ustanovi v republiškem upravnem organu v sestavi, če gre za opravljanje nalog izven sedeža republiškega upravnega organa. S pravilnikom o notranji organizaciji in sistemizaciji delovnih mest (v nadaljevanju: sistemizacija) se določi območje oziroma krajevna pristojnost izpostave. V izpostavi oziroma območni enoti se lahko organizirajo notranje organizacijske enote iz drugega, tretjega in četrtega odstavka 6. člena te uredbe. V skladu s posebnim zakonom lahko območne enote odločajo na prvi stopnji v upravnem postopku. 8. člen V posameznem upravnem organu se lahko oblikujejo notranje organizacijske enote z drugačnimi nazivi, če to bolj ustreza naravi njihovih nalog s tem, da se določi njihov položaj v smislu 6. člena uredbe (center, urad, kabinet, arhiv, ekonomat, itd.). V Ministrstvu za notranje zadeve, v Ministrstvu za obrambo in v Ministrstvu za zunanje zadeve se lahko izjemoma kot notranja organizacijska enota organizira uprava, v njenem okviru pa se lahko organizirajo sektorji. 9. člen Notranje organizacijske enote vodijo: – oddelek – načelnik, – odsek, referat in službo – vodja. Sektor v ministrstvu vodi praviloma podsekretar, lahko pa tudi drug višji upravni delavec. V republiškem upravnem organu v sestavi ali v strokovni službi vodi sektor pomočnik predstojnika. 10. člen Vodje notranjih organizacijskih enot načrtujejo, organizirajo, usmerjajo, usklajujejo in nadzorujejo delo v notranjih organizacijskih enotah, odločajo o zadevah z delovnega področja notranje organizacijske enote, za katere jih pooblasti predstojnik in opravljajo najzahtevnejše naloge v notranjih organizacijskih enotah. 11. člen V ministrstvu se v skladu s posebnim zakonom imenuje generalni sekretar za neposredno pomoč ministru pri obravnavanju zadev in opravljanju organizacijskih nalog organa. Generalnega sekretarja imenuje Izvršni svet na predlog ministra. 12. člen Za naloge, ki zahtevajo sodelovanje delavcev različnih strok iz dveh ali več notranjih organizacijskih enot v upravnem organu ali iz različnih upravnih organov, se oblikujejo projektne in delovne skupine, komisije in druge oblike medresorskega povezovanja. Sestava, naloge, dinamika, sredstva in drugi pogoji za delo delovne skupine oziroma komisije iz prvega odstavka tega člena se določi z aktom, s katerim se oblikuje skupina. III. SISTEMIZACIJA DELOVNIH MEST 13. člen Sistemizacija predvsem določa: – notranje organizacijske enote in njihovo delovno področje, – način vodenja notranjih organizacijskih enot, – skupno število delovnih mest višjih upravnih delavcev, upravnih delavcev in strokovno tehničnih delavcev, – pooblastila in odgovornosti delavcev, – nazive in naloge posameznih delovnih mest po notranjih organizacijskih enotah, – posebne pogoje za delovna mesta, – dodatna znanja za delovna mesta, – vrednost delovnega mesta – koeficient, – število pripravnikov, ki se lahko usposabljajo v upravnem organu, – delovna mesta, ki jih ženske in mladina po predpisih ne smejo opravljati, – delovna mesta, ki jih lahko opravljajo invalidi, – delovna mesta, za katera je določen krajši delovni čas od polnega delovnega časa, – odpovedni rok za delovna mesta. Pogoji za delovna mesta, določeni s sistemizacijo, so podlaga za usmerjanje kadrovske politike pri sprejemanju in razporejanju delavcev ter njihovem napredovanju, kakor tudi pri usposabljanju in izpopolnjevanju njihove strokovne izobrazbe. 14. člen V sistemizaciji se določijo delovna mesta višjih upravnih delavcev in delavcev s posebnimi pooblastili v republiških upravnih organih v skladu z zakonom, v občinskih upravnih organih pa v skladu z odlokom občinske skupščine, tako: – da je število in vrsta delovnih mest višjih upravnih delavcev določena glede na potrebe po vodenju in usklajevanju dela ter glede na pogostost in zahtevnost komuniciranja z drugimi organi, – da se kot delovna mesta delavcev s posebnimi pooblastili in odgovornostmi določijo delovna mesta, v okviru katerih se opravlja inšpekcijsko nadzorstvo ter druge upravne in strokovne naloge, za katere posebna pooblastila in odgovornosti določa zakon ali odlok občinske skupščine. 15. člen Upravni organi morajo sistemizacijo oblikovati tako, da: – skupno število delovnih mest ustreza obsegu nalog upravnega organa, – so delovna mesta določena tako, da omogočajo razporejanje delavcev k posameznim delovnim mestom, za katera izpolnjujejo pogoje, glede na delovne potrebe organa, – je v okviru vsake izobrazbene stopnje in skupine določeno tudi ustrezno število manj zahtevnih (začetnih) delovnih mest. 16. člen Za vsako delovno mesto se določijo kot posebni pogoji: – vrsta in stopnja strokovne izobrazbe, – delovne izkušnje, – drugi posebni pogoji. 17. člen Za delovno mesto se določita praviloma dve oziroma največ tri vrste strokovne izobrazbe (končan izobraževalni program oziroma smer ali usmeritev) iste stopnje. 18. člen Za delovna mesta višjih upravnih delavcev se v skladu z zakonom določi visoka strokovna izobrazba. Za delovna mesta upravnih delavcev se lahko določita dve zaporedni stopnji strokovne izobrazbe, razen za delovna mesta, za katera je predpisana visoka strokovna izobrazba, če z zakonom ali predpisom, izdanim na podlagi zakona ni drugače določeno. Za delovna mesta strokovno tehničnih delavcev se lahko določita dve zaporedni stopnji strokovne izobrazbe, razen če z zakonom ali predpisom, izdanim na podlagi zakona, ni drugače določeno. Če je določena nižja stopnja strokovne izobrazbe, kot je za delovno mesto predvidena v sistemu nazivov in nalog delovnih mest, se predpišejo za polovico daljše delovne izkušnje. Če pa je določena višja stopnja strokovne izobrazbe, se določijo enake delovne izkušnje kot so predpisane s sistemom nazivov in nalog delovnih mest. 19. člen Če sta za delovno mesto določeni dve zaporedni stopnji strokovne izobrazbe, se vrednost delovnega mesta – koeficient določi po stopnji strokovne izobrazbe, ki jo ima delavec, ki zaseda to delovno mesto. 20. člen Kot ustrezne delovne izkušnje se štejejo tiste izkušnje, ki jih je delavec pridobil z opravljanjem na podobnih delovnih mestih v okviru iste izobrazbene stopnje, vanje pa se všteva tudi čas pripravništva. V okviru istega naziva in iste podskupine delovnih mest se lahko za delovna mesta upravnih delavcev in strokovno tehničnih delavcev določijo glede na zahtevnost delovnega mesta različne delovne izkušnje. 21. člen Za delovna mesta višjih svetovalcev se določi pet let delovnih izkušenj, svetovalcev predstojnika osem let delovnih izkušenj, za delovna mesta pomočnikov in podsekretarjev ter svetovalcev izvršnega sveta pa deset let delovnih izkušenj. 22. člen Kot drugi posebni pogoji se določijo zlasti: – strokovni izpit, – preizkus znanja iz upravnih postopkov, – znanje jezika narodnosti, – znanje tujih jezikov, – računalniška, specialna in druga posebna znanja, – specializacija za opravljanje nalog, ki zahtevajo posebna praktična in teoretična znanja na ožjem področju, – magisterij za opravljanje nalog, ki zahtevajo splošna in poglobljena teoretična in praktična znanja na širšem področju, – doktorat za opravljanje nalog, ki zahtevajo teoretična in praktična znanja, ki omogočajo nova dognanja na posebno zahtevnih strokovnih področjih, reševanje najzahtevnejših problemov in oblikovanje modelov za prenos teh rešitev v prakso. Za posamezna delovna mesta se določi poskusno delo kot poseben pogoj v skladu z zakonom o delavcih v državnih organih. 23. člen Za delovna mesta se določijo tudi dodatna znanja, ki niso pogoj za sklenitev delovnega razmerja, omogočajo pa boljše in hitrejše opravljanje nalog. Kot dodatna znanja se določijo zlasti tista strokovna znanja, ki izhajajo iz vsebine, metod in postopkov, značilnih za upravno dejavnost, kakor tudi znanja, potrebna za organizacijo in vodenje dela. Dodatna znanja se pridobivajo po programih za izpopolnjevanje strokovne izobrazbe. IV. SISTEM NAZIVOV IN NALOG DELOVNIH MEST 24. člen Sistem nazivov in nalog delovnih mest, ki je sestavni del te uredbe, določa: – nazive in naloge posameznih delovnih mest višjih upravnih delavcev, upravnih delavcev in strokovno tehničnih delavcev, – stopnjo strokovne izobrazbe, ki je praviloma potrebna glede na zahtevnost in način izvajanja nalog delovnega mesta in delovne izkušnje pri posameznih delovnih mestih, – skupine oziroma podskupine, po katerih so razvrščena delovna mesta glede na zahtevnost nalog, način in pogoje njihovega opravljanja ter stopnjo potrebnega znanja. 25. člen Naloge, ki niso opredeljene kot značilne, se razvrščajo v ustrezna delovna mesta s primerjavo njihovih značilnosti z značilnostmi nalog, določenih s to uredbo. V. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 26. člen Uredbo smiselno uporabljajo tudi drugi državni organi in njihove strokovne službe, če ni zanje z zakonom drugače določeno. 27. člen Predstojniki, ki vodijo upravne organe, morajo sistemizacije uskladiti s to uredbo najkasneje v treh mesecih po njeni uveljavitvi, če z drugimi predpisi niso določeni krajši roki. 28. člen Z dnem, ko začne veljati ta uredba, prenehajo upravni organi uporabljati dogovor o skupnih osnovah za notranjo organizacijo in sistemizacijo del in nalog v upravnih organih v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 11/89). 29. člen Ta uredba začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Št. 021-01/91-14/1-8 Ljubljana, dne 1. avgusta 1991. Izvršni svet Skupščine Republike Slovenije Predsednik Lojze Peterle l. r. SISTEM NAZIVOV IN NALOG DELOVNIH MEST Delovna mesta v upravnih organih se razvrščajo po skupinah in podskupinah na delovna mesta višjih upravnih delavcev, upravnih delavcev in strokovno tehničnih delavcev. Naloge, ki so pri delovnih mestih primeroma navedene, se s sistemizacijo delovnih mest ustrezno oblikujejo v delovna mesta glede na vsebino, vrsto in obseg nalog v upravnem organu. Pri posameznih delovnih mestih so določeni pogoji, ki so praviloma potrebni za opravljanje nalog. RAZVRSTITEV DELOVNIH MEST IN NALOG SKUPINA: 8 Višji upravni delavci v republiških upravnih organih Zahtevani pogoji: – strokovna izobrazba: visoka (VII/1), specializacija (VII/2), magisterij (VII/2), doktorat znanosti (VIII), – delovne izkušnje: od 5 do 10 let Nazivi: Svetovalec Izvršnega sveta Skupščine Republike Slovenije, podsekretar, (generalni sekretar v ministrstvu), pomočnik predstojnika, svetovalec predstojnika, višji svetovalec 1. Svetovalec Izvršnega sveta Skupščine Republike Slovenije – oblikovanje novih sistemskih rešitev na posameznem področju, – vodenje zelo zahtevnih projektnih nalog Zahtevani pogoji: visoka (VII/1), 10 let delovnih izkušenj 2. Podsekretar (generalni sekretar v ministrstvu) – vodenje posameznega področja v ministrstvu in neposredno opravljanje nalog na tem področju, – pomoč ministru pri vodenju ministrstva, – usklajevanje dela posameznih notranjih organizacijskih enot, – skrb za napredek organizacije in metod dela, – organiziranje ustreznih oblik sodelovanja z drugimi organizacijskimi enotami ter drugimi organi Zahtevani pogoji: visoka (VII/1), 10 let delovnih izkušenj 3. Pomočnik predstojnika – vodenje posameznega področja v upravnemu organu v sestavi ali v strokovni službi in neposredno opravljanje določenih nalog na tem področju, – organiziranje ustreznih oblik sodelovanja z drugimi organizacijskimi enotami Zahtevani pogoji: visoka (VII/1), 10 let delovnih izkušenj 4. Svetovalec predstojnika – priprava sistemskih zakonov in drugih najzahtevnejših predpisov, – priprava najzahtevnejših analiz, razvojnih projektov, informacij, poročil in drugih gradiv, ki se nanašajo na sistemske rešitve Zahtevani pogoji: visoka (VII/1), 8 let delovnih izkušenj 5. Višji svetovalec – izdelava sistemskih zakonov in drugih najzahtevnejših pravnih aktov, – izdelava najzahtevnejših analiz, razvojnih projektov, informacij, poročil in drugih gradiv, ki se nanašajo na sistemske rešitve, – nadzorstvo nad uporabo predpisov v upravnem postopku in pisarniškem poslovanju Zahtevani pogoji: visoka (VII/1), 5 let delovnih izkušenj Višji upravni delavci v občinskih upravnih organih Zahtevani pogoji: – strokovna izobrazba: visoka (VII/1), specializacija (VII/2), magisterij (VII/2), – delovne izkušnje: od 5 do 8 let Nazivi: pomočnik predstojnika, svetovalec predstojnika, višji svetovalec 1. Pomočnik predstojnika občinskega upravnega organa – vodenje posameznega področja v občinskem upravnem organu in neposredno opravljanje določenih nalog na tem področju Zahtevani pogoji: visoka (VII/1), 8 let delovnih izkušenj 2. Svetovalec predstojnika občinskega upravnega organa – vodenje priprave najzahtevnejših odlokov in drugih pravnih aktov iz pristojnosti občinskega upravnega organa, – vodenje priprave zahtevnih analiz, informacij in drugih gradiv v občinskem upravnem organu Zahtevani pogoji: visoka (VII/1), 7 let delovnih izkušenj 3. Višji svetovalec v občinskem upravnem organu – izdelava najzahtevnejših odlokov in drugih pravnih aktov iz pristojnosti občinskega upravnega organa, – izdelava zahtevnih analiz, informacij in drugih gradiv iz pristojnosti občinskega upravnega organa Zahtevani pogoji: visoka (VII/1), 5 let delovnih izkušenj SKUPINA 7: (podskupine od 7/1 do 7/4) Zahtevani pogoji: – strokovna izobrazba: visoka (VII/1), specializacija (VII/2), magisterij (VII/2), doktorat znanosti (VIII), – delovne izkušnje: od 1 do 5 let
Razlaga UI na podlagi uradnega besedila zakona. Okvirna, ne nadomešča pravnega nasveta.