← Slovenija

Sklep, da se pobuda ne sprejme in da se ne začne postopek za oceno ustavnosti 3., 4., 35. in 36. člena zakona o osnovni šoli, stran 959.

Ustavno sodišče Republike Slovenije je na seji dne

  2. 1991 obravnavalo pobudo Marka Knopa iz Srednjih Gameljn in sklenilo: Ustavno sodišče ne sprejme pobude in ne bo začelo postopka za oceno ustavnosti 3., 4.,
  3. in
  4. člena zakona o osnovni šoli (Uradni list SRS, št. 5/80, 29/86, 31/86 in Uradni list RS, št. 8/90). Obrazložitev Pobudnik meni, da
  5. in
  6. člen zakona o osnovni šoli, ki urejata celodnevno osnovno šolo, s tem v zvezi pa tudi
  7. in
  8. člen tega zakona, niso skladni z ustavo. Pobudo utemeljuje z navedbo ».... da je ena od temeljnih podlag celodnevni šoli družbena vloga te šole, opredeljena v
  9. in
  10. členu citiranega zakona. Tako
  11. člen tega zakona določa, da vzgoja in izobraževanje v šoli temeljita na marksizmu kot idejnem temelju, znanstveni teoriji in revolucionarni praksi delavskega razreda, samoupravljanju kot vsebini in metodi dela in na ustvarjalni vlogi človeka pri uveljavljanju samoupravnih socialističnih odnosov.
  12. člen citiranega zakona pa določa v prvem odstavku, da je temeljni družbeni smoter osnovne šole razvijati osebnost samoupravne socialistične družbe. Načini uresničevanja tega smotra so navedeni v drugem odstavku
  13. člena citiranega zakona.« Pobudnik meni, da glede na spremembo temeljnih načel ustave SR Slovenije z ustavnimi amandmaji (Uradni list SRS, št. 32/89) in s tem spremenjeno družbeno vlogo šole ni več razlogov za celodnevno šolo, ureditev pa zaradi tega tudi ni več skladna z ustavno pravico staršev, da zagotavljajo uspešen razvoj svojih otrok (drugi odstavek
  14. člena ustave), pa tudi ne z zajamčeno nedotakljivostjo integritete človekove osebnosti (
  15. člena ustave). Skupščina Republike Slovenije je v odgovoru na pobudo navedla, da ustavne podlage za družbeno vlogo vzgoje in izobraževanja, določene v
  16. in
  17. členu zakona o osnovni šoli, ni več. Meni, da gre pri
  18. in
  19. členu zakona o osnovni šoli za organizacijske oblike osnovne šole, ki s stališča skladnosti z ustavo ne morejo biti sporne. V odgovoru Skupščine Republike Slovenije je bilo tudi navedeno, da je v postopku sprejemanja zakon o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja, s katerim bodo usklajene z ustavo tudi. določbe o družbeni vlogi osnovne šole. Pobuda je bila vložena v času, ko je za zakon o osnovni šoli veljal splošni rok za uskladitev zakonov z amandmaji IX do LXXXIX k ustavi SR Slovenije, določen v
  20. členu ustavnega zakona za izvedbo teh ustavnih amandmajev (Uradni list SRS, št. 32/89). Ta rok je bil s spremembami prej navedenega ustavnega zakona (Uradni list RS, št. 4/91) podaljšan do
  23. Z dnem uveljavitve zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (Uradni list RS, št. 12/91) so poleg drugih določb nehale veljati tudi določba
  24. člena in nekatere določbe
  25. člena zakona o osnovni šoli, ki se nanašajo na temelje vzgoje in izobraževanja v osnovni šoli (
  26. člen), med katerimi je bil naveden tudi marksizem, oziroma na načine uresničevanja temeljnega družbenega smotra osnovne šole (
  27. člen), med katerimi so prenehali veljati tisti, ki se nanašajo na usposabljanje za samoupravljanje, vzgojo v duhu pridobitev socialistične revolucije in usposabljanje za obrambo SFRJ (5.,
  28. in
  29. alinea drugega odstavka
  30. člena). Poleg tega je v prvem odstavku
  31. člena zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja tudi načelno in na novo določena vsebina vzgojno-izobraževalne dejavnosti in sicer kot organizirano, načrtno in sistematično posredovanje znanja, ter občih civilizacijskih in kulturnih vrednot. Določbe
  32. in
  33. člena zakona o osnovni šoli pa so ostale v veljavi. S prenehanjem veljavnosti
  34. člena in posameznih določb
  35. člena zakona o osnovni šoli ter z novo določitvijo vsebine vzgojno-izobraževalne dejavnosti v zakonu o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja pa so se spremenili tudi temeljni družbeni smoter osnovne šole, načini njegovega uresničevanja in vsebina vzgojno-izobraževalne dejavnosti, ki je z uveljavitvijo zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja ideološko nevtralno usmerjena. S tem pa je bil tudi vsebinsko nadomeščen sporni del določbe prvega odstavka
  36. člena zakona o osnovni šoli; Z vsemi prej omenjenimi spremembami pa se je spremenila tudi vsebina celodnevne šole oziroma razširjenega programa interesnih dejavnosti za učence osnovnih šol (
  37. in
  38. člen zakona o osnovni šoli). Zaradi tega tudi ni več utemeljenih razlogov, da se začne postopek za oceno skladnosti 3., 4.,
  39. in
  40. člena zakona o osnovni šoli z amandmaji k ustavi Republike Slovenije in z določbami drugega odstavka
  41. člena ter prvega odstavka
  42. člena te ustave. Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi
  43. člena zakona o postopku pred Ustavnim sodiščem SR Slovenije (Uradni list SRS, št. 39/74 in 28/76). Št. U-I-48/90-8 Ljubljana, dne
  44. oktobra
  45. Predsednik Ustavnega sodišča Republike Slovenije dr. Peter Jambrek l. r. Kazalo Na vrh

🔗 Na uradni vir

Razlaga UI na podlagi uradnega besedila zakona. Okvirna, ne nadomešča pravnega nasveta.