← Slovenija

Sklep o podrobnejši opredelitvi oblik in obsega jamstvenega kapitala banke, stran 1111.

Na podlagi drugega in tretjega odstavka

  1. člena zakona o bankah in hranilnicah (Uradni list RS, št. 1/91-I) in drugega odstavka
  2. člena zakona o Banki Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I) izdaja Svet Banke Slovenije SKLEP o podrobnejši opredelitvi oblik in obsega jamstvenega kapitala banke
  3. Ta sklep določa način ugotavljanja obsega jamstvenega kapitala banke.
  4. Jamstveni kapital banke je sestavljen iz temeljnega in dodatnega kapitala.
  5. Temeljni kapital izpolnjuje naslednje pogoje: 1) je brezpogojno nevračljiv, 2) v času poslovanja banke je v celoti in takoj na razpolago za pokrivanje rednih ali izrednih obveznosti in izgub banke, 3) v primeru likvidacije banke je ta del kapitala v celoti in neomejeno na voljo za poravnavo izgube banke potem, ko so poravnane obveznosti do vseh drugih upnikov banke.
  6. Temeljni kapital je sestavljen iz: 1) dela nominalnega zneska ustanovitvenega kapitala, pridobljenega z izdajo navadnih (rednih) delnic, 2) revalorizacijskih rezerv, 3) rezerv banke, 4) zadržanega dobička v delu, za katerega se ne predvideva izplačilo do naslednjega zaključnega računa banke. V primeru izkazovanja jamstvenega kapitala med letom, banka vključi v temeljni kapital tudi del tekočega dobička, za katerega po zaključnem računu banke predvideva razporeditev v eno od oblik temeljnega kapitala banke. Seštevek nominalnega zneska temeljnega kapitala banke se zmanjša za: 1) izgubo banke, 2) znesek lastnih delnic, ki jih je banka odkupila in knjižila v aktivi bilance stanja. V primeru izkazovanja jamstvenega kapitala med letom banka zmanjša temeljni kapital tudi za tekočo izgubo.
  7. Dodatni kapital je sestavljen iz: 1) dela nominalnega zneska ustanovitvenega kapitala, pridobljenega z izdajo prednostnih (ugodnostnih) delnic, 2) rezervacij za zavarovanje pred potencialnimi izgubami, oblikovanimi v skladu s sklepom o oblikovanju rezervacij za zavarovanje pred potencialnimi izgubami. Rezervacije, ki so namenjene pokrivanju že znanih izgub oziroma znanih bodočih obveznosti banke, se ne vštevajo v dodatni kapital banke.
  8. Temeljni kapital, ugotovljen v skladu s
  9. točko tega sklepa predstavlja najmanj 50% jamstvenega kapitala. Če znesek dodatnega kapitala iz
  10. točke tega sklepa presega znesek temeljnega kapitala, se presežek ne všteva v jamstveni kapital banke.
  11. Od ugotovljenega zneska jamstvenega kapitala se odštevajo: 1) neposredne in. posredne kapitalske naložbe v banke in hranilnice, 2) zneski kreditov odobrenih v nasprotju s prvim in drugim odstavkom
  12. člena zakona o bankah in hranilnicah, 3) zneski kreditov Odobrenih v skladu s prvim in drugim odstavkom
  13. člena zakona o bankah in hranilnicah, vendar pod pogoji, ki odstopajo od običajnih tržnih pogojev, 4) znesek potrebnih rezervacij za pokrivanje potencialnih izgub banke, izračunan v skladu s
  14. točko sklepa o razvrstitvi rizičnih aktivnih bilančnih in ustreznih izven bilančnih postavk banke.
  15. Banke poročila o izvajanju tega sklepa sestavljajo po stanju na dan, za katerega sestavljajo periodični ali zaključni račun in jih Banki Slovenije dostavijo v roku petih delavnikov po roku za predložitev periodičnega ali zaključnega računa. Banka Slovenije predpiše s svojim navodilom način in obrazce za pošiljanje poročila.
  16. Prvo poročilo iz
  17. točke tega sklepa izdelajo banke po stanju na dan
  18. Ne glede na prvi odstavek
  19. točke in prvi odstavek te točke izdelajo banke poročilo iz
  20. točke tega sklepa tudi po stanju na dan
  21. Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Št. BP 1/91 Ljubljana, dne
  22. novembra
  23. Predsednik Sveta Banke Slovenije Guverner dr. France Arhar l. r. Kazalo Na vrh

🔗 Na uradni vir

Razlaga UI na podlagi uradnega besedila zakona. Okvirna, ne nadomešča pravnega nasveta.