← Slovenija

Odločba o neskladnosti sklepa Izvršnega sveta Skupščine Republike Slovenije z zakonom, stran 619.

ODLOČBA IN SKLEP Ustavno sodišče je na predlog Izvršnega sveta Skupščine občine Domžale, Izvršnega odbora Policijskega sindikata Slovenije, Republiškega odbora Sindikata sodnikov Slovenije in na pobudo Republiškega odbora Sindikata državnih in družbenih organov Slovenije v postopku za oceno zakonitosti sklepov Izvršnega sveta Skupščine Republike Slovenije o določitvi osnove za obračun osebnih dohodkov delavcev in funkcionarjev v državnih organih Republike Slovenije, na seji dne

  2. 1992 I. ugotovilo:
  3. Sklep Izvršnega sveta Skupščine Republike Slovenije o določitvi osnove za obračun osebnih dohodkov delavcev in funkcionarjev v državnih organih Republike Slovenije z dne
  4. januarja 1991 (Uradni list RS, št. 2/91) v času od
  5. do
  6. maja 1991 ni bil v skladu z zakonom. Izrek iz prejšnjega odstavka ima na podlagi
  7. člena ustavnega zakona za izvedbo ustave pravne učinke po
  8. členu ustave iz leta
  10. Sklep Izvršnega sveta Skupščine Republike Slovenije o določitvi osnove za obračun osebnih dohodkov delavcev in funkcionarjev v državnih organih Republike Slovenije z dne
  11. septembra 1991 (Uradni list RS, št. 14/91-I) ni bil v neskladju z zakonom. II. sklenilo: Postopek za oceno zakonitosti sklepa Izvršnega sveta Skupščine Republike Slovenije o določitvi začasne osnove za obračun osebnih dohodkov delavcev in funkcionarjev v državnih organih Republike Slovenije z dne
  12. julija 1991 (Uradni list RS, št. 7/91-I) se ustavi. Obrazložitev Izvršni svet Skupščine občine Domžale, Izvršni odbor Policijskega sindikata Slovenije in Republiški odbor Sindikata državnih in družbenih organov Slovenije so predlagali oceno zakonitosti sklepa Izvršnega sveta Skupščine Republike Slovenije o določitvi začasne osnove za obračun osebnih dohodkov delavcev in funkcionarjev v državnih organih Republike Slovenije z dne
  13. julija 1991 (Uradni list RS, št. 7/91-I). Mnenja so, da napadeni sklep ni v skladu z določbami takrat veljavnega prvega odstavka
  14. in 20.a člena zakona o funkcionarjih v državnih organih ter prvega odstavka
  15. in 80.a člena zakona o delavcih v državnih organih. Navajajo, da je v nasprotju z navedenimi določbami zakona, da izvršni svet s sklepom določi začasno osnovo za obračun osebnih dohodkov ter se takšna začasna osnova uporablja do določitve nove osnove, kakor tudi da napadeni sklep pri določitvi osnove osebnega dohodka določa za podlago povprečni osebni dohodek na delavca, izplačanega v gospodarstvu Republike Slovenije za mesec april
  16. Iz enakih razlogov je dne
  18. 1991 predlagal oceno zakonitosti istega sklepa Republiški odbor Sindikata sodnikov Slovenije, ki je tudi predlagal oceno zakonitosti sklepov Izvršnega sveta Skupščine Republike Slovenije o določitvi osnove za obračun osebnih dohodkov delavcev in funkcionarjev v državnih organih z dne
  19. januarja 1991 (Uradni list RS, št. 2/91) in
  20. septembra 1991 (Uradni list RS, št. 14/91-I). Po predlagateljevem mnenju je sklep iz meseca januarja 1991 v nasprotju s takrat veljavnima določbama prvega odstavka
  21. člena zakona o funkcionarjih v državnih organih in prvega odstavka
  22. člena zakona o delavcih v državnih organih, po katerih izvršni svet lahko določi v skladu s proračunskimi možnostmi le odstotno znižanje osnove, ki je povprečni osebni dohodek na delavca, izplačan v gospodarstvu republike za pretekli mesec, ne more pa določiti fiksnega zneska osnove. Takšna fiksno določena osnova v sklepu, ki je veljal vse do vključno meseca junija 1991, pomeni stalni, vedno večji odstotek znižanja v razmerju do povprečnega osebnega dohodka v gospodarstvu Republike Slovenije. Po mnenju predlagatelja sklep tudi ni v skladu s poznejšo novelo obeh zakonov. Predlagatelj je tudi mnenja, da je sklep iz meseca septembra 1991, s katerim je izvršni svet določil osnovo za obračun osebnih dohodkov za mesec september 1991, v nasprotju z noveliranimi določbami obeh citiranih zakonov, po katerih je potrebno upoštevati povprečje preteklega meseca. Izvršni svet bi tudi moral odločiti, kaj je z začasnim značajem sklepa iz meseca julija
  23. Ustavno sodišče je združilo navedene zadeve zaradi skupnega obravnavanja in odločanja. Zakon o funkcionarjih v državnih organih (Uradni list RS, št. 30/90) je določal v prvem odstavku
  24. člena, da je osnova za obračun osebnega dohodka funkcionarja povprečni osebni dohodek na delavca, izplačan v gospodarstvu Republike Slovenije za pretekli mesec po uradnih podatkih Zavoda Republike Slovenije za statistiko, ki je lahko zmanjšan za odstotek, ki ga določi Izvršni svet Skupščine Republike Slovenije glede na proračunske možnosti. Enako je določal v prvem odstavku
  25. člena za delavce v državnih organih tudi zakon o delavcih v državnih organih (Uradni list RS, št. 15/90). Z izpodbijanim sklepom z dne
  26. januarja 1991 (Uradni list RS, št. 2/91), ki se je uporabljal od
  27. januarja 1991 dalje, je Izvršni svet Skupščine Republike Slovenije določil osnovo za obračun osebnih dohodkov delavcev in funkcionarjev v državnih organih v znesku. S tako določitvijo ni prilagajal rasti osebnih dohodkov delavcev in funkcionarjev v državnih organih Republike Slovenije rasti osebnih dohodkov v gospodarstvu Republike Slovenije. Vendar pa je zakon tudi določal, da se osnova za obračun osebnega dohodka lahko glede na proračunske možnosti zmanjša za odstotek, ki ga določi Izvršni svet Skupščine Republike Slovenije. Izvršni svet je namreč ocenil, da proračunske možnosti niso zagotavljale, da bi se osebni dohodki v državnih organih povečevali skladno s povečanjem osebnih dohodkov v gospodarstvu, zlasti tudi glede na to, da so se po zakonu o začasnem financiranju potreb iz republiškega proračuna v prvem trimesečju 1991 (Uradni list RS, št. 48/90) smeli v obdobju začasnega financiranja odhodki proračuna izvrševati največ v višini četrtine prihodkov leta
  28. Glede na tako zakonsko pooblastilo izvršnemu svetu, da osnovo določa glede na proračunske možnosti, tudi določitev osnove z odstotkom ne bi spreminjala stanja, ki se je z določitvijo osnove v januarju 1991 izvršila v znesku. Iz navedenih razlogov je ustavno sodišče ugotovilo, da napadeni sklep iz meseca januarja 1991 ni bil v neskladju s takrat veljavnim zakonom. Pač pa napadeni sklep ni bil v skladu z novelama obeh citiranih zakonov (Uradni list RS, št. 18/91), ki sta začeli veljati dne
  29. maja 1991 in s katerima sta bila spremenjena prvi odstavek
  30. člena zakona o funkcioniranjih v državnih organih in prvi odstavek
  31. člena zakona o delavcih v državnih organih, po katerih izvršni svet osnove za obračun ne sme znižati, za več kot 40%, do dne
  32. maja 1991, ko sta začeli veljati novi dopolnitvi obeh zakonov (Uradni list RS, št. 22/91), po katerih je bila uporaba navedene določbe odložena do
  35. Tu ni mogoče slediti stališču izvršnega sveta, da so bili osebni dohodki, ki se izplačujejo za nazaj, za mesec maj 1991 izplačani
  36. maja 1991, torej, ko je bilo izvajanje novele zakona že odloženo. Noveli zakona, ki sta začeli veljati
  38. 1991, sta določili osnovo osebnega dohodka in njeno možno zmanjšanje do največ 40%. S tem so zaposleni v državnih organih pridobili pravico do te osnove osebnega dohodka od dneva uveljavitve omenjenih novel zakona pa do dneva uveljavitve novel zakona, ki sta določali odlog njune uporabe, ne glede na čas izplačila osebnega dohodka. Drugačna uveljavitev določbe zakona o odlogu njene uporabe bi imela retroaktivni učinek, saj bi posegla v pridobljeno pravico. Z napadenim sklepom z dne
  40. 1991 (Uradni list RS, št. 7/91-I) je izvršni svet v nasprotju z 20.a členom noveliranega zakona o funkcionarjih v državnih organih in 80.a členom noveliranega zakona o delavcih v državnih organih (Uradni list RS, št. 2/91-I) določil osnovo za mesec julij 1991 v višini povprečnega osebnega dohodka na delavca, izplačanega v gospodarstvu republike za mesec april 1991, zmanjšanega za 55%, ne pa tako kot to določa zakon in sicer na višino izplačanega osebnega dohodka v gospodarstvu republike za mesec maj
  41. Izvršni svet je s tem sklepom določil začasno osnovo, vendar ustavno sodišče ugotavlja, da zakon takega določanja začasne osnove ne ureja. Zakon ureja osebni dohodek delavcev in funkcionarjev v državnih organih tako, da se osebni dohodek določa na podlagi povprečno izplačanega osebnega dohodka na delavca v gospodarstvu republike, koeficientov za določanje osebnih dohodkov, odstotka za vrednotenje delovnih izkušenj in odstotka, ki se nameni za vrednotenje delovne uspešnosti oziroma za dodatno delovno obremenjenost. Po določbi prvega odstavka
  42. člena zakona o funkcionarjih in prvega odstavka
  43. člena zakona o delavcih v državnih organih se osebni dohodek med letom sicer ugotavlja in izplačuje kot mesečna akontacija ali tudi večkrat mesečno za že opravljeno delo, vendar pa zakon osnovo osebnega dohodka, kot osnovni element osebnega dohodka, veže na izplačane osebne dohodke v gospodarstvu republike v preteklem mesecu (razen za mesec julij 1991, kjer jih novela zakona izjemoma veže na mesec maj 1991). Le tako je zagotovljeno izvajanje namena zakona, to je tekoče usklajevanje osebnih dohodkov v državnih organih z že izplačanimi osebnimi dohodki v gospodarstvu. Določanje začasne osnove in poračunavanje z različnimi časovnimi zamiki je v nasprotju s tem namenom zakona. S sklepom z dne
  44. oktobra 1991 (Uradni list RS, št. 22/91-I) je izvršni svet nadomestil začasno osnovo za obračun plač za mesec julij in sicer tako, da je upošteval povprečno plačo na delavca, izplačano v gospodarstvu Republike Slovenije za mesec maj
  45. Glede na tako stanje ustavno sodišče ocenjuje, da so odpravljene posledice nezakonitosti in zato je postopek v tem delu, torej za oceno zakonitosti prej navedenega sklepa iz meseca julija 1991, ustavilo. S sklepom z dne
  47. 1991 (Uradni list RS, št. 14/91-I) je izvršni svet določil osnovo za obračun plač delavcev in funkcionarjev za mesec september 1991 in to na povprečni osebni dohodek na delavca, izplačanega v gospodarstvu republike za mesec julij 1991, zmanjšanega za 50%. Zakon sicer določa, da je osnova osebnega dohodka povprečni osebni dohodek na delavca, izplačan v gospodarstvu republike za pretekli mesec, vendar pa tudi določa v prvem odstavku
  48. člena noveliranega zakona o funkcionarjih in v prvem odstavku
  49. člena noveliranega zakona o delavcih v državnih organih (Uradni list RS, št. 2/91-I), da se uskladitev zneska osnove za tekoči mesec opravi najkasneje takrat, ko se razmerje med zneskom osnove in povprečnim osebnim dohodkom na delavca v gospodarstvu republike zniža za več kot pet odstotnih točk. Osnova osebnega dohodka v državnih organih za mesec september 1991 v primerjavi s povprečno izplačanim osebnim dohodkom na delavca v gospodarstvu republike v preteklem mesecu se po podatkih Republiškega zavoda za statistiko (Uradni list RS, št. 19 in 23/91-I) ni znižala pod pet odstotnih točk. Zato ustavno sodišče ocenjuje, da napadeni sklep ni v neskladju z zakonom. Ustavno sodišče je sprejelo to odločbo in sklep na podlagi prvega odstavka
  50. člena ustave ob uporabi četrte alinee drugega in druge alinee tretjega odstavka
  51. člena zakona o postopku pred Ustavnim sodiščem SRS (Uradni list SRS, št. 39/74 in 28/76) na seji v sestavi: predsednik dr. Peter Jambrek in sodniki: dr. Tone Jerovšek, mag. Matevž Krivic, dr. Anton Perenič, dr. Janez Šinkovec in dr. Lovro Šturm. Št. U-I-77/91-13 Ljubljana, dne
  52. februarja
  53. Predsednik Ustavnega sodišča Republike Slovenije dr. Peter Jambrek l. r. Kazalo Na vrh

🔗 Na uradni vir

Razlaga UI na podlagi uradnega besedila zakona. Okvirna, ne nadomešča pravnega nasveta.