Na podlagi tretjega odstavka
- člena zakona o zdravstvenem varstvu živali (Uradni list SRS, št. 37/85) izdaja minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano PRAVILNIK o ukrepih za zatiranje in izkoreninjanje kužnih bolezni čebel I. SPLOŠNA DOLOČBA
- člen Za zatiranje in izkoreninjanje kužnih bolezni čebel: huda gniloba čebelje zalege (pestis apium), pršičavost čebel (acariassis apium), nosemavost čebel (nosemosis apium), varooza čebel (varoosis apium), se uporabljajo ukrepi, ki jih določa ta pravilnik. II. BOLEZNI IN UKREPI
- Huda gniloba čebelje zalege
- člen Šteje se, da je čebelja družina okužena s hudo gnilobo čebelje zalege, če se s kliničnim pregledom ugotovijo spremembe, ki so značilne za to bolezen, in se z laboratorijsko preiskavo ugotovi Bacillus Larvae kot povzročitelj te bolezni.
- člen S kliničnim pregledom, ki ga opravi delavec za to pooblaščenega veterinarskega zavoda, se pregledajo vse čebelje družine, pri katerih se sumi na okužbo iz
- člena tega pravilnika. Odvzame se vzorec za laboratorijsko preiskavo. Kontrolni klinični pregled zaradi hude gnilobe čebelje zalege se opravi najprej po osmih tednih. Drugi kontrolni pregled v čebelnjaku ali stojišču, v katerem je bila ugotovljena ta okužba, se opravi jeseni ali spomladi oziroma po šestih mesecih.
- člen Če se v čebelnjaku ali stojišču ugotovi huda gniloba čebelje zalege, se odredijo naslednji ukrepi:
- zapora okuženega čebelnjaka ali stojišča in območje v polmeru treh kilometrov oziroma preletne razdalje glede na konfiguracijo zemljišča okrog okuženega čebelnjaka ali stojišča;
- uničenje: – vseh okuženih panjev z nepremičnim satjem s čebelami in okuženim satjem vred; – vseh okuženih dotrajanih panjev, ne glede na tip izdelave, s čebelami in okuženim satjem vred; – okuženega satja z zalego in čebel iz okuženih panjev s sežiganjem in zakopavanjem ter dezinfekcija pribora in panjev;
- ustrezno zdravljenje ali pretresanje čebel z ustreznim zdravljenjem, če so po presoji veterinarja čebelje družine dovolj močne in če epizootiološka situacija to dopušča;
- prepoved brezmatičnih čebeljih družin in preprečevanje rojenja čebel v okuženem čebelnjaku ali stojišču;
- dezinfekcija čebelnjaka ali stojišča in čebelarskega pribora, ki se uporablja v okuženem čebelnjaku ali stojišču z ustreznim dezinfekcijskim sredstvom ali z obžiganjem, odvisno od materiala;
- med, prinesen v času zdravljenja in tri dni po zadnji aplikaciji antibiotika oziroma toliko dni, dokler ni pretečena njegova karenca, se iztoči in je higiensko oporečen za javno prehrano.
- člen V območju polmera treh kilometrov oziroma preletne razdalje glede na konfiguracijo zemljišča okrog okuženega čebelnjaka ali stojišča je treba opraviti klinični pregled na hudo gnilobo čebelje zalege v vseh čebeljih družinah.
- člen Šteje se, da je huda gniloba v okuženem čebelnjaku ali stojišču prenehala, če so bili izvedeni vsi odrejeni ukrepi in je bil drugi kontrolni klinični pregled negativen.
- Pršičavost čebel
- člen Šteje se, da so čebele pršičave, če se s kliničnim pregledom ugotovijo znaki, značilni za to bolezen, in se z laboratorijskimi preiskavami ugotovi Acarapis Woodi kot povzročitelj te bolezni.
- člen Z diagnostičnimi preiskavami na pršičavost, ki jih opravi delavec za to pooblaščenega laboratorija, se enkrat letno – od
- novembra do
- marca naslednjega leta, pregledajo vsi čebelnjaki ali stojišča, iz katerih se dajejo v promet čebelje družine, čebelje družine vzrejališč matic, vse čebelje družine plemenilnih postaj in vse čebelje družine, pri katerih se sumi na pršičavost.
- člen Če se pri čebelah ugotovi pršičavost, se odredijo naslednji ukrepi:
- zapora okuženega čebelnjaka ali stojišča in prepoved premeščanja vseh čebeljih družin v območju polmera treh kilometrov oziroma preletne razdalje glede na konfiguracijo zemljišča okrog okuženega čebelnjaka ali stojišča, dokler ni končano zdravljenje;
- istočasno zdravljenje vseh čebeljih družin v območju okuženega kroga z enakim registriranim zdravilom.
- člen Šteje se, da je pršičavost v okuženem čebelnjaku ali na stojišču prenehala, če so bili izvedeni vsi odrejeni ukrepi. Kontrola uspešnosti zdravljenja žarišča je možna naslednjo zimo z laboratorijsko diagnostiko.
- Nosemavost čebel
- člen Šteje se, da so čebele obolele za nosemavostjo, če se s kliničnim pregledom ugotovijo spremembe, značilne za to bolezen, in se z diagnostičnimi preiskavami ugotovi Nosema Apis kot povzročitelj te bolezni.
- člen Z diagnostičnimi preiskavami na nosemavost, ki jih opravi delavec za to pooblaščenega laboratorija, se enkrat letno – od
- novembra do
- marca prihodnjega leta pregledajo vsi čebelnjaki ali stojišča, iz katerih se dajejo v promet čebelje družine, vse čebelje družine vzrejališč matic in vse čebelje družine plemenilnih postaj.
- člen Če se pri čebelah ugotovi nosemavost s kliničnimi znaki, se odredijo naslednji ukrepi:
- zapora okuženega čebelnjaka ali stojišča in prepoved prometa;
- sežig izrazito šibkih čebeljih družin;
- zdravljenje čebeljih družin z registriranim zdravilom in premestitev čebel iz okuženega satja na razkuženo;
- dezinfekcija z ustreznim razkužilom panjev, v katerih je bila ugotovljena nosemavost, satja iz teh panjev, čebelarskega pribora in drugih predmetov, ki se uporabljajo v okuženem čebelnjaku;
- ureditev higienskih napajališč za čebele;
- zamenjava nosemavih matic.
- člen Če se z diagnostičnimi preiskavami ugotovi v čebelnjaku ali na stojišču, vzrejališču in plemenišču matic, nosemavost brez kliničnih znakov, značilnih za to bolezen, se zdravijo vse čebelje družine v tem čebelnjaku, stojišču, vzrejališču in plemenišču matic z registriranim zdravilom, če je treba, pa se odredijo tudi drugi ukrepi iz
- člena tega pravilnika.
- člen Šteje se, da je okuženost z Nosema Apis v okuženem čebelnjaku ali stojišču, vzrejališču in plemenišču matic prenehala, če so bili izvedeni vsi odrejeni ukrepi in je izvid kontrole laboratorijske preiskave po izvršenih ukrepih negativen.
- Varooza čebel
- člen Šteje se, da so čebele obolele za varoozo, če se po kliničnem pregledu sumi na to bolezen in se z diagnostičnimi preiskavami ugotovi Varroa Jacobsoni kot povzročitelj te bolezni.
- člen V primeru pozitivne diagnoze se zdravljenje obolelih čebeljih družin izvaja po navodilih in pod kontrolo veterinarske službe. Uspešnost zdravljenja se preveri s kontrolnim pregledom. III. KONČNE DOLOČBE
- člen Z dnem uveljavitve tega pravilnika, se na območju Republike Slovenije preneha uporabljati pravilnik o ukrepih za zatiranje in izkoreninjanje kužnih bolezni čebel (Uradni list SFRJ, št. 6/88).
- člen Ta pravilnik začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Št. 323-01-016/92 Ljubljana, dne
- marca
- Minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano dr. Jože Osterc l. r. Kazalo Na vrh
🔗 Na uradni vir
Razlaga UI na podlagi uradnega besedila zakona. Okvirna, ne nadomešča pravnega nasveta.